Nov uspeh Lampičeve: tretje mesto v sprintu v klasični tehniki

Najboljša slovenska športnica lanskega leta Anamarija Lampič je osvojila bronasto medaljo v sprintu v klasični tehniki na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Oberstdorfu v Nemčiji. Zlato je osvojila Švedinja Jonna Sundling, srebro Norvežanka Maiken Caspersen Falla (+2,32), Lampičeva je na tretjem mestu zaostala 2,35 sekunde.

Lampičeva, že pred SP je dokončno prvič v karieri osvojila mali kristalni globus za sprintersko zmago v svetovnem pokalu, je srebro zgrešila za vsega tri stotinke.

Eva Urevc je izpadla v četrtfinalu. Slovenska predstavnika se nista uvrstila v izločilne boje. Vili Črv je bil v kvalifikacijah 48., Janez Lampič pa 55. med 159 tekači na startni listi. V finalu je kot prvi doslej sprinterski naslov ubranil Norvežan Johannes Hoesflot Klaebo, na naslednjih mestih sta bila njegova rojaka Erik Valnes (+0,66), in Haavard Solaas Taugboel (+0,90).

“Dolga je ta ciljna ravnina, a če bi bila še meter daljša, bi bila danes srebrna. A tudi bron je odličen. Sezona je popolna, imam mali globus, sedaj še to odličje, ki je dodatna potrditev, da sem dobra sprinterka. Več si ne morem želeti. Tudi Urevčeva se bo vrnila, četudi je imela danes slab dan, o tem sem prepričana. Verjamem vanjo in na ekipnem sprintu v nedeljo lahko še kaj doseževa,” je v izjavi za Televizijo Slovenija povedala Lampičeva.

Petindvajsetletna Lampičeva je v težkih pogojih, spomladanske temperature so povsem zmehčale progo do finala, osvojila jubilejno deseto slovensko medaljo na SP v nordijskem smučanju ter tretjo posamično v smučarskem teku po srebru (2007) in bronu (2011) Petre Majdič, sama pa je bila članica ekipe na prejšnjem SP v Seefeldu pred dvema letoma, ko je bila druga v ekipnem sprintu skupaj z lani tekmovalno upokojeno Katjo Višnar. Vse omenjene tri medalje so bile osvojene v sprintih.

Zaradi visokih temperatur so za nekaj ur v zgodnejši del dneva preselili tekmovanja v sprintu. Veliko dela so opravili tudi v servisnih ekipah posameznih ekip pri pripravi ustreznih maž za smuči. Nejc Brodar, glavni trener slovenske vrste, je že pred SP izrazil prepričanje, da bo ta del njegovega moštva dobro opravil svoje delo. “Pohvala našemu servisu, mislim da so bili prvi na progi že ob 3.30. Ne vem, kaj delajo, a to počnejo zelo dobro, smuči sem imela super,” je ekipo pohvalila Lampičeva.

Preostalo je bilo nato v njenih rokah, a zadnjega teka v finalu ni začela v ospredju, kar si je želela pred nastopom, da bi se ognila zapletom in padcem ter tudi izkoristila nekaj boljše pogoje na progi. Kar dolgo je bila na tretjem ali četrtem mestu, po prvem vzponu je bila celo peta. V zadnjem zavoju pred ciljnim spustom je bila ponovno četrta, v začetku ciljne ravnine je napredovala na tretje in na njenem koncu za las ostala brez svojega drugega srebra na SP.

“Take tekme, v tako težkih pogojih, še nisem imela. Mogoče so bili podobni pogoji v Sočiju, kjer me na olimpijskih igrah ni bilo. Pa mi očitno tudi take razmere ustrezajo. V kvalifikacijah je bila proga še trda in ledena, potem pa vse mehkejša. Že v četrtfinalu sem videla, da sem danes močna tudi v finišu. Tudi v finalu sem to pokazala. Malo mi je žal, da se nisem prerinila na vrhu zadnjega vzpona še pred drugo Švedinjo, ker bi potem prehitela tudi Fallo,” je dodala Lampičeva, 14. v kvalifikacijah sredi dopoldneva.

V četrtfinalu je tekla v drugi skupini, v kateri je bila tudi Švedinja Linn Svahn, skupna zmagovalka sprintov v minuli sezoni. Slovenka je pospešila že na startni ravnini in bila nato lep del teka na čelu. Ob manjši napaki na zavoju je nato nazadovala na tretje mesto, pa se nato na dolgem vzponu pred ciljem znova povzpela na čelo ter tam ostala do konca, ko si je lahko v zadnjih metrih privoščila tudi zgolj iztek skozi cilj. Svahnova je na drugem mestu zaostala za 42 stotink.

Takoj nato je svoj četrtfinalni nastop v tretji skupini začela še Urevčeva, ki pa je bila kmalu povsem na repu in je že pred prvim vzponom zelo zaostala za tekmicami brez možnosti za preboj v polfinale. Za najhitrejšo Sundlingovo je na koncu zaostala 12,87 sekunde.

“Tihi cilj ni bil izpolnjen in nisem zadovoljna. To je bil res slab tek. Nisem se počutila najbolje, ni bilo prave energije. Mislim, da je bilo temu tako tudi zaradi vremena, nisem vajena takih razmer. Ampak to ni izgovor, pač tekla sem zelo slabo,” je bila v izjavi za Televizijo Slovenija razočarana Urevčeva.

Prva polfinalna skupina z Lampičevo je bila zelo močna, v njej so bile zmagovalka kvalifikacij Falla, njena rojakinja Ane Appelkvist Strenseth, ter tri Švedinje Svahnova, Sundlingova in Maja Dahlqvist.

Lampičeva je ponovila začetek četrtfinala, a je kmalu padla na tretje mesto, po zadnjem vzponu pa je nazadovala na četrto, kjer je kljub trudu ostala tudi v finišu. Najhitrejša je bila Sundlingova, sledile so Falla (+0,30), Strensethova (+0,36) in Lampičeva (+0,44). Slednji sta še upali na preboj v finale, iz boja za odličje pa sta že tedaj izpadli Dahlqvistova (+0,59) in presenetljivo Svahnova (+2,12).

Tekmovalka iz Valburge je tako čakala še na čas druge polfinalne skupine, v kateri je bila najhitrejša Tiril Udnes Weng, ki je bila počasnejša tudi od Lampičeve ter Strensethove. Ti sta se tako kot srečni poraženki po času uvrstili v zaključni boj šesterice, v kateri so bile tri Norvežanke, Švedinji in Slovenka. Vse tri države v finalu so osvojile medaljo.

Vir: STA
Foto: Šport TV, Sportida