Avtor: Nejc Mravlja
16. 6. 2026, 09.30
Ni ekip, ki bi zatavale na mundial. Prav vsaka je na svoj način dokazala, da želi pustiti svoj pečat. Kalkuliranja v potekih tekem in selektorski zdrsi so praviloma hitro kaznovani. Favoriti se nepričakovano veliko potijo. Splošno vzdušje močno spominja na težko premagljivo atmosfero Nemčije 2006. Pogoji za vse vpletene – od igralcev do novinarjev – so vrhunski, splošna ocena sojenja je pozitivna …
Če potegnemo črto, je prvih 16 tekem in dogajanje okrog njih minilo nad pričakovanji. Ta so včeraj z junaško premiero na mundialih presegli Zelenortski otoki, ki so z remijem (0-0) osupnili aktualne evropske prvake Špance. Klobuk dol!
Dočakali smo prvo tekmo brez gola na letošnjem svetovnem prvenstvu, a bi si – z izjemo navijačev rdečega besa – le stežka predstavljali všečnejši remi brez zadete tarče. Četudi Lamine Yamal ni začel tekme v prvi postavi Španije in je vstopil šele za zadnje slabe pol ure, je ena prvih favoritk turnirja svoj uvodni nastop opravila sila bledo. A to ni tisto, po čemer se bomo dvoboja v Atlanti spominjali.
Ne, tekma med drugo in 67. reprezentanco na Fifini lestvici se ni odločila že v prvem polčasu. To je v kratkem poglaviten nauk obračuna med Španijo in Zelenortskimi otoki. Prva je bila v napadu nepričakovano zadržana, nasproti pa so jim stali agresivni in krvi željni modri morski psi, zato so imeli varovanci Luisa de la Fuenteja nemalo težav pri iskanju praznega prostora v bližini vrat karizmatičnega vratarja Vozinhe, ki do prvega odmora za osvežitev še ni imel pravega dela.
Yamal ni spremenil poteka tekme
S 40. leti nov najstarejši vratarski debitant na mundialih je po spomladanskem izteku pogodbe s potrugalskim Chavesom ostal brez kluba. Vzdevek “glasek” si je prislužil kot komaj slišen ihteči otrok, ki ga po igri s starejšimi in močnejšimi sotrpini pogosto poklapanega tolažijo stari starši … v Vozinhovem primeru babica.
Igralec s pravim imenom Josimar – oče je bil nogometni fanatik in je sina sprva želel poimenovati Valdano, a mu je tedanja oblast to kratkomalo prepovedala, zato je s soprogo izbral še eno odmevno žogobrcarsko alternativo, povezano z nosilcem brazilske reprezentance z mundiala 1986 – se je šele v zadnjih minutah prvega polčasa znašel pod večjim pritiskom.
Rodri je z natančno podajo za hrbet obrambe našel novopečenega Realovca Marca Cucurello, ta pa je z glavo podal Ferranu Torresu. Napadalec je v mislih že premagal Vozinho, a je iz neposredne bližine zatresel le prečko, odbita žoga je prišla do Oyarzábala, ki je v dvoboju z dvema branilcema poskušal z glavo lobati vratarja, a je slednji njegov poskus v 39. minuti vešče odbil v kot.
Nekaj minut pozneje je po levi zopet pretil Cucurella. Njegov nizek predložek je ob oddaljenejši vratnici našel Ferrana Torresa, toda prekaljeni Vozinha je ostal zbran in se pravočasno vrgel na žogo (45.). Španci so nato še okrepili pritisk v želji, da bi pred odmorom le našli pot do zadetka. Po kotu je najvišje skočil Aymeric Laporte, a je znova naletel na neprebojnega vratarja (45.+2). Navijači Kreolcev so se ob pogledu na semafor, na katerem je izstopal izid 0-0, zadovoljno muzali.
Veliki favoriti prvenstva, kot so jih označili tudi številni selektorji ostalih pretendentk za svetovni nogometni prestol – od Didierja Deschampsa do Thomasa Tuchla –, se nikakor niso sprijaznili z nepremičnim izidom. Po vrnitvi iz slačilnic je Fabián Ruiz v kazenskem prostoru prišel do strela z glavo, vendar je žoga končala kje drugje kot v naročju Vozinhe (55.). Dvajset minut pred koncem je na igrišče vstopil še težko pričakovani Lamine Yamal: z namenom prebuditi svojo reprezentanco in odločiti v neobičajno zapleteno smer zavito tekmo.
Zelenortski otoki so se sicer vse bolj pomikali v obrambo, vendar niso popustili. Znova in znova so dokazovali izjemno povezanost in borbenost ter si zasluženo izborili krstno točko na svetovnem prvenstvu. Barçina 19-ica ni zmogla čudeža, remi pa je bil na koncu celo pravičen razplet za Španijo, ki je na mundialih že 49 strelov in skoraj 5 ur brez gola, tokrat pa je morala prepustiti žaromete junaškemu afriškemu nasprotniku. Veličastno!
Bielsa z menjavo spremenil potek tekme
Nepričakovan remi v Atlanti je odprl lepo priložnost Saudovi Arabiji in Urugvaju, a se je za Španijo drugi papirnati favorit skupine H prav tako opekel in mukoma prigrabil le do remija (1-1).
Saudova Arabija je štiri leta po zgodovinski zmagi nad poznejšo katarsko laureatko Argentino želela ponoviti mundialski podvig. Zeleni sokoli so upravičeno verjeli, da bi lahko med svoje skalpe dodali še Urugvaj Marcela Bielse. Čeprav so povedli in v nadaljevanju demonstrirali zavidljive obrambne vrline, so v zaključku tekme vendarle popustili, a vsaj ohranili dragoceno točko.
Ker so tekme na svetovnem prvenstvu 2026 razdeljene na štiri dele, lahko rečemo, da se je usoda tega obračuna začela obračati v drugi četrtini. Potem ko je Mohammed Al-Owais v 30. minuti z odlično obrambo ustavil Federica Viñasa, so Savdijci stopili iz obrambne drže in za nasprotnika postajali vse podrepnejši. Abdulelah Al-Amri je v 38. minuti naletel na razpoloženega Fernanda Muslero, tri minute pozneje pa izkoristil napako urugvajskega vratarja in sokolom omogočil vodstvo.
Po za Bielso tipičnih dveh menjavah že med glavnim odmorom, se je “La Celeste” vrnila z veliko več energije in odločnosti. Al-Owais je najprej obranil Viñasov strel z glavo (46.), nato pa je Manuelu Ugarteju ponagajala vratnica (60.). Južnoameriški pritisk je vendarle obrodil sadove. Maxi Araújo je iz težkega položaja in zelo ostrega kota našel pot do izenačenja (80.).
V končnici je Urugvaj silovito pritiskal, a tako kot trije že aktivni soborci iz konfederacije Conmebol na tem mundialu ostal brez glavne nagrade. Nicolás de la Cruz je v sodnikovem dodatku sprožil izjemno močan strel (90.+1), Federico Valverde pa je nekaj trenutkov pozneje poskusil še z nevarnim in neugodnim udarcem (90.+3), toda Al-Owais je obakrat odlično posredoval in preprečil preobrat. Po Španiji in – kot bomo kmalu videli – Belgiji je še en papirnat goljat s precej grenkobe spoznal, da na tem mundialu velikih imen nihče ne čaka z belo zastavo.
Faraoni in vragi ostali za zapahnjenimi vrati zmage
Proti egiptovski reprezentanci, ki kljub štirim udeležbam na mundialih še ni zmagala (trije remiji in pet porazov, več tekem brez zmage na svetovnih prvenstvih je zbral le še Honduras), je Belgija dolgo časa trpela, nato pa je najboljši strelec v zgodovini reprezentance Romelu Lukaku odrešil »plosko deželo« in s pritiskom na nasprotnikovo obrambo izsilil avtogol. Čeprav Belgijci še zdaleč niso navdušili, so se z remijem proti všečnim Faraonom vendarle izognili najslabšemu razpletu (1-1).
Prvo priložnost si je priigral Kevin De Bruyne, ki je sprožil s približno dvajsetih metrov, a je njegov strel v 7. minuti za las zgrešil vrata. Belgijci so na začetku tekme lovili sebe in ritem, delovali negotovo in bili hitro kaznovani. Po podaji Mohameda Salaha je Emam Ashour približno dvajset metrov od vrat gromovito sprožil po diagonali ter s svojim reprezentančnim prvencem Faraonom v 20. minuti prinesel vodstvo. Rdeči vragi se na prejeti gol niso znali odzvati, zato so bili še naprej pod pritiskom. Potreben je bil celo orjaški Thibaut Courtois, da je Mostafi Zicu z odlično obrambo preprečil povišanje egiptovske prednosti (32.).
Belgijci so tik pred odmorom vendarle pokazali nekaj več pobude, predvsem po zaslugi Jérémyja Dokuja, toda volej krilnega napadalca je končal visoko za golom (45.). Po vrnitvi iz slačilnic je zasedba Rudija Garcie končno zaigrala odločneje in napadalneje. Zdelo se je, da bo po prostem strelu svojega dirigenta De Bruyneja izenačila, vendar je njegov poskus ustavila vratnica (51.).
Lukaku vstopil in spremenil (skoraj) vse
Belgija je še naprej hodila po robu, saj je bil Mohamed Salah zelo blizu podvojitvi vodstva, a je Courtois iz palete mojstrskih vratarskih trikov povlekel še enega in v 56. minuti ohranil minimalen zaostanek. Tekma se je razživela, nato pa je bil za Egipt nevaren tudi Youri Tielemans, čigar volej z okoli dvajsetih metrov je za las zgrešil vrata Mostafe Shobeirja.
Preobrat v razmerju moči je prinesel šele vstop enega ključnih mož belgijske zasedbe. Romelu Lukaku je že ob svojem prvem stiku z žogo po natančnem predložku Thomasa Meunierja močno pritisnil na egiptovsko obrambo, ki je v 66. minuti za razplet poskrbela kar sama. Po izenačenju samozavestno okrepljeni Belgijci so v precej bolj raztrganem drugem polčasu zaigrali pogumneje, a je imenitna obramba Shobeirja po strelu z glavo Brandona Mecheleja Belgijcem v 83. minuti preprečila preobrat, vodstvo in zmago …
Rdeči vragi, ki so bili prepogosto nepovezani in nenatančni, so iz te tekme pravzaprav še veliko izvlekli. Za uspeh sta jim zmanjkala odločnost in hladnokrvnost v zaključkih akcij. Že v nedeljo jih čaka obračun z Iranom, proti kateremu bodo morali vendarle zagnati svoj mundialski stroj in upravičiti vlogo favoritov skupine G …
Še četrti ponedeljkov remi
… v kateri sta eno najrazburljivejših tekem tega prvenstva nepričakovano odigrala Iran in Nova Zelandija. Napadi so švigali z vseh strani, igralcem so že ob prvem odmoru za osvežitev jeziki viseli do tal, za nameček pa so bili gledalci na stadionu SoFi priča nizu predirljivih potez. Obe reprezentanci sta navdušili in se na koncu z remijem 2-2 razšli potešeni.
Tisti najbolj vztrajni navijači, ki so ostali pokonci za zadnjo tekmo še ene burne noči z za posamezni dan rekordnim številom neodločenih izidov v zgodovini svetovnih prvenstev, so bili bogato nagrajeni. V času napetih geopolitičnih razmer sta si Iran in Nova Zelandija izmenjevala udarec za udarcem ter pokazala, da lahko šport vsaj za trenutek znova stopi v ospredje. Po kaotičnem in izjemno zabavnem obračunu nobeni izmed ekip ni uspelo narediti odločilnega koraka do zmage … in morda je bilo tako še najbolje.
Tekma je že od prvega sodniškega žvižga potekala v izjemno visokem ritmu. Reprezentanca, ki je na Fifini lestvici najnižje uvrščena udeleženka tega mundiala, je želela jasno pokazati, da ni prišla zgolj sodelovati. Trikotnik Sarpreet Singh-Chris Wood-Elijah Just je pripravil enega najlepših zadetkov turnirja. Po nizu atraktivnih podaj in preigravanj, obrnjenih tako s hrbtom kot z obrazom proti vratom, je akcijo z natančnim volejem v 7. minuti domiselno zaključil Just.
Iranci, ki so bili dolgo časa v podrejenem položaju, so odgovor iskali prek Mehdija Taremija, ki je v 23. minuti zatresel okvir vrat, kmalu zatem pa je svojo iznajdljivost pokazal Ramin Rezaeian in se v 33. minuti znašel ob pravem času na pravem mestu za izenačenje.
Po tik pred zaključkom prvega polčasa zaradi offsida upravičeno razveljavljenem zadetku Alija Nematija, so si “All Whites” med odmorom nekoliko oddahnili in si nabrali novih moči. Kmalu po začetku nadaljevanja je Elijah Just v 54. minuti dosegel še svoj drugi gol na tekmi po izvrstni ekipni akciji, v kateri je ikonični napadalec Chris Wood – z Novo Zelandijo že udeleženec mundiala v Južni Afriki 2010 – ponovno navdušil z elegantnim preusmerjanjem žoge.
Toda ognjemeta s tem še ni bilo konec. Iranci so hitro odgovorili in uspeli še drugič izenačiti. Mohammad Mohebi je v 64. minuti z močnim strelom z glavo v nasprotni kot premagal novozelandskega vratarja in postavil končni izid. Čeprav so bili poskusi enih in drugih v zaključku tekme nekoliko manj natančni, tempo igre ni popustil niti za trenutek.
S strani obeh zaslužen remi je tako zapečatil tekmo, ki si jo bomo zapomnili kot eno najbolj nepozabnih predstav tega svetovnega prvenstva, na katerem bodo nocoj in v noči na sredo dogajanje popestrile udeleženke skupin I in J: Francija-Senegal (21.00, East Rutherford), Irak-Norveška (0.00, Foxborough), Argentina-Alžirija (3.00, Kansas City) in Avstrija-Jordanija (6.00, Santa Clara).
Foto: Guliver Image/Grzegorz Wajda Ball Raw Images
