Avtor: Nejc Mravlja
14. 6. 2026, 09.15
Že v uvodnih minutah je bilo očitno, da se je aktualni afriški prvak, pri katerem se noben član udarne enajsterice ni rodil v domovini, dvoboja lotil samozavestno: z vihravo mešanico agresivnega pritiska in tekočega kombiniranja, s katerim je pridobival prostor. Najboljši pokazatelj takšne predstave je bil najstnik Ayoub Bouaddi, ki je v svojem tretjem nastopu za reprezentanco osupnil le tiste brez predznanja o njegovih klubskih vragolijah v francoskem Lillu.
Brazilci so redno izgubljali žoge, za kar jih je po 20 minutah igre kaznovala naveza Brahim Díaz-Ismaël Saibari. Bayernova prestopna tarča je z imenitnim lobom ugnala Alissona in poskrbela za še eno brazilsko premiero na mundialih: petkratni svetovni prvak se je prvič v zgodovini mundialov znašel v zaostanku z 0-1 proti poljubnemu neevropskemu nasprotniku.
Medtem ko je režiser televizijskega prenosa kamero usmerjal proti slavnim obrazom na tribunah, je Brazilija potrebovala in s pridom izkoristila le eno priložnost za popolno prebujenje. Po podaji Bruna Guimarãesa je Vinícius Júnior končno pokazal vodstvene lastnosti, ki se od njega že (pre)dolgo pričakujejo: velemojstrsko je preigral Neila El Aynaouija in z izjemnim zadetkom začaral nič hudega slutečega Bona … Gol številka 79 nogometašev madridskega Reala na svetovnih prvenstvih. Toliko so jih dosegli le še člani FC Hollywooda iz Münchna.
Po izenačenju sta se vnema in intenzivnost igre Maroka opazno zmanjšala, tekma pa je postajala vse bolj groba. Achraf Hakimi, ki je izenačil afriški rekord Kamerunca Françoisa Omama-Biyika in Ganca Asamoaha Gyana po številu tekem na mundialih (11), je grobo pohodil Viníciusa, a je bočni branilec PSG kmalu zatem prejel povračilni ukrep vselej hvaležnega bojevnika Casemira, ki ga je Carlo Ancelotti – prvi tujec na klopi Brazilije na svetovnih prvenstvih – med odmorom razumno zamenjal z bolj umirjenim Fabinhom.
Tudi v drugem polčasu ni manjkalo razburljivih trenutkov. Saibari je v 76. minuti z osupljivim “tunelom” osmešil Douglasa Santosa, medtem ko bi lahko katastrofalna povratna podaja Isse Diopa Maroko kmalu drago stala. Vendar je zadnja velika priložnost pripadla prav Maročanom: v 98. minuti je Neil El Aynaoui močno sprožil proti vratom, Alisson Becker pa se je moral izkazati v dveh poskusih, da je svoji reprezentanci rešil točko.
Kdo bi si mislil! Po zmagi nad pogumno srednjeameriško reprezentanco se Škotska iz Bostona zasluženo vrača s tremi točkami (1-0) na vrhu skupine C. Dobra novica: tekma na stadionu Gillette ne more nujno biti dolgočasna. Nenavadno srečanje med dvema državama, ki ju na prvi pogled ne povezuje skoraj nič, je bilo pravzaprav prava mundialska bitka: polna intenzivnosti, nepredvidljivosti in zmagoslavja, ki so si ga Škoti priborili precej težje, kot bi marsikdo pričakoval.
Haiti, ki ima v Bostonu tretjo največjo priseljensko skupnost, se bo jutri vrnil v svojo pripravljalno bazo v New Yorku z občutkom dobro opravljenega dela, a tudi z zavedanjem, da mu je morda ušel velik trenutek v boju za vrh skupine C, še posebej po remiju med Marokom in Brazilijo. Toda pozor: tudi Haiti zna igrati nogomet.
Začetek večera na vzhodni obali ZDA je vseboval ščepec futurizma. Igralci so ob prihodu na igrišče hodili vzdolž tribun v popolni vrsti, kot bi jurišniki iz Vojne zvezd stopali po neznanem planetu.
Škotski navijači, sicer tako glasni pred tekmo in v preteklih dneh na ulicah Bostona, so nenadoma utihnili. Morda zaradi mogočnosti prizorišča – s 66.000 sedeži in 113 metrov dolgim ukrivljenim velikanskim zaslonom – ali pa zaradi veličine trenutka samega. Nastop na svetovnem prvenstvu ima svojo težo, tudi če bi ga spremljal Darth Vader…
Škotska se je na mundial vrnila po letu 1998, Haiti po 52 letih odsotnosti. Medtem je Mednarodna organizacija za migracije v začetku junija sporočila, da je bilo v državi zaradi nasilja tolp skoraj poldrugi milijon ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove. Po nasmehu škotskega vratarja Angusa Gunna med intoniranjem himen je postalo jasno, da bo vroč bostonski večer postal še bolj razgret.
Po pričakovanju so prvi zapretili Škoti. Scott McTominay je že v 6. minuti pokazal njihovo tehnično premoč, a svetovna prvenstva nas vedno znova učijo, da papirnata logika nima pretirane teže…
Haiti se je hitro izkazal za izredno neugodnega nasprotnika. Nevarni protinapadi Jeana-Ricnerja Bellegarda (10. in 13. minuta) ter Isidorja (15.) so Škotom povzročali glavobole, natančni predložki pa so iskali glavo napadalnega orjaka Frantzdyja Pierrota. Njegova mogočna postava naj bi bila po poročanju francoskega športnega dnevnika kot nalašč za poklic, ki ga želi opravljati po koncu kariere … rad bi postal agent FBI!
Na drugi strani je “Tartan Army” stavila na McTominayjev navdih. V odlični formi je po podaji z desne strani, kjer je prodrl Gannon-Doak (mož nima nobene zveze z Zeldinim likom), v 17. minuti zatresel vratnico.
Med odmorom za osvežitev so občinstvo zabavale navijačice v bazenski opravi, nato pa je John McGinn nekoliko ohladil karibsko vznesenost. Njegov strel z roba kazenskega prostora je po dotiku Bellegarda spremenil smer in končal v mreži za vodstvo Škotske v 29. minuti. Naj vas rezultat ne zavede: Škotska je na odmor odšla z golom prednosti in višjo posestjo žoge, toda Haiti je pokazal veliko kakovosti in imel v rokavu kar nekaj adutov. Le pravilno jih bi moral uporabiti.
Preskok v 67. minuto. Na velikanskem zaslonu stadiona Gillette se pojavi moški brez majice, s prsnim košem, poraslim kot pri medvedu. Brez dvoma najbolj zanimiv dogodek precej bolj umirjenega drugega polčasa, v katerem so Škoti napadali predvsem po levi strani prek Andrewa Robertsona. Slednji je nizal predložke proti vedno nevarnemu nedavnemu osvajalcu evropske lige z Aston Villo McGinnu (55. in 58. minuta), vendar niso našli poti skozi trpežno haitijski dvojni obrambni blok v postavitvi 1-4-4-2.
Pravzaprav se je igra vse do konca odvijala po bokih/krilih in spominjala na namiznoteniško partijo, v kateri je McGinn v 73. minuti zapravil izjemno priložnost za potrditev zmage, ko ga je ustavil z 38 leti in dobrimi štirimi meseci nov najstarejši vratarski debirant na mundialih Johnny Placide. Le minuto prej je žoga za izenačenje nesrečno spolzela mimo Isidorjeve noge.
Zaključek tekme je postajal vse bolj odprt. Haiti je silovito pritiskal za izenačenje, razmerje moči se je obrnilo in Škotska se je umaknila ter iskala svoje priložnosti iz protinapadov.
Pierrot je bil znova blizu v 84. minuti, ko je njegov strel z glavo za las zgrešil vratnico. Kmalu zatem se je Haiti moral sprijazniti s porazom.
Še zanimivost: pred tekmo so domačini ob prometnem zamašku na poti proti Foxboroughu ponujali neuradna parkirna mesta za sto dolarjev na avtomobil. Ko je po tekmi iz zvočnikov odmevala Gala, bi si v tistem trenutku marsikdo želel biti (kot) Škoti. Naložba se jim je vsekakor izplačala.
Po vseh letih težav in bojev je Katar končno osvojil svojo prvo točko na svetovnih prvenstvih. Reprezentanco Julena Lopeteguija je Švica večji del tekme povsem nadigra(va)la, a se je prva v sodnikovem dodatku dokopala do remija (1-1).
Vse se je sicer začelo z enosmernim prometom slovenske sopotnice v lanskih kvalifikacijah. Švicarji so bili od prve minute občutno boljši, nato pa se je zgodila slaba ocena katarskega vratarja Mahmouda Abunade, ki je v dvoboju z Remom Freulerjem zakrivil enajstmetrovko, sploh prvo v korist Švice v zgodovini mundialov. Breel Embolo je z bele pike zanesljivo sprožil in v 17. minuti dokončno ožigosal svojo “vstopnico” za pričujoče prvenstvo.
Katarski vratar Abunada je imel zatem več priložnosti za popravni izpit in jih tudi izkoristil. Po tekočem traku je ustavljal strele Embola, Ndoya in Rubena Vargasa, ki nikakor ni našel formule za nadgradnjo vodstva. Švicarji so igrali sproščeno in se spraševali, kako je mogoče, da ob odmoru vodijo le z zadetkom prednosti.
Po premoru je ritem tekme v soparnem sanfranciškem opoldnevu občutno padel. Katarci še vedno niso pokazali veliko v napadu, hkrati pa so tudi Švicarji vse redkeje prihajali do izrazitih priložnosti. Vargas je še enkrat meril neposredno v Abunado, rezervist Johan Manzambi pa je s silovitim strelom za las zgrešil vrata.
In ko se je zdelo, da nihče več zares ne verjame v preobrat, je nov katarski narodni junak Boualem Khoukhi z glavo spisal zgodovino celotne države. Po zadnjem predložku Homama El Amina je ob koncu četrte minute dodatka začaral švicarskega vratarja Gregorja Kobla in izenačil na 1-1.
Katar, ki je ob svojem prvem nastopu na domačem svetovnem prvenstvu leta 2022 izgubil vse tri tekme, tokrat ne bo ostal praznih rok. Po prvem kolu skupine B imajo vse reprezentance po eno točko, zato ostaja boj za napredovanje povsem odprt. Računalniki in kalkulatorji bodo v prihodnjih dneh pošteno mleli.
Štiriindvajset let po svojem zadnjem nastopu na svetovnem prvenstvu je Turčija klavrno odprla mundial 2026, Vincenzu Montelli pa se je celo posrečilo navidez nemogoče …
Če selektorju papirnatega outsiderja Južne Afrike Hugu Broosu na četrtkovi otvoritvi prvenstva ni uspelo malodane nič, je še manj suvereno svojo izbrano vrsto na stadionu BC Place v Vancouvru vodila nekdanja Romina napadalna ikona. Neposrečena izbira enajsterice, vsebinsko prazna menjava – vstop Kenana Yıldıza – po odmoru, ekipa, ki deluje, kot da je prvič skupaj … poraz se je zdel neizbežen. In se je tudi zgodil.
Pod rdeče-rumeno obarvanimi tribunami je sicer Turčija prva prevzela pobudo in nadzorovala uvod tekme. Hakan Çalhanoğlu je z natančnimi podajami odpiral prostor, vendar preveč površna poskusa Ferdija Kadıoğluja in Arde Gülerja nista resneje ogrozila Patricka Beacha.
Slednji je v začetni enajsterici zamenjal nekdanjega čuvaja mreže Lensa Mathewa Ryana in postal glavni junak enega največjih presenečenj začetka turnirja. Po pol ure igre je ukrotil prvi strel Gülerja v okvir vrat in hipoma pričel protinapad. Po zgolj dveh podajah je žoga prišla do Paula Okona-Engstlerja, ta pa je v globino poslal bliskovitega Nestoryja Irankundo. Napadalec Watforda je brez odvečnega oklevanja povsem osmešil nesrečnega Meriha Demirala in za nameček premagal Uğurcana Çakırja za vodstvo Avstralije v 27. minuti.
Turčija in Montella sta mrzlično iskala odgovor. Abdülkerim Bardakcı je bil blizu izenačenju z domiselnim polvolejem, ki ga je Beach s konicami prstov preusmeril v vratnico. A to je bil šele začetek predstave vratarja Melbourne Cityja…
Beach je deloval neuničljivo. Obranil je prosta strela Gülerja in Çalhanoğluja, ki sta merila v odprti kot, vrhunec svoje predstave pa je ponudil približno dvajset minut pred koncem, ko je z izjemnim posredovanjem ustavil tudi strel Zekija Çelika. Nadaljevanje je bilo za Turke še bolj boleče. Po novi zgledno izpeljani akciji se je Connor Metcalfe znašel približno petindvajset metrov od gola in z dovršenim “ristrettom” v 75. minuti postavil končni izid.
Presenečenje je bilo popolno. Razen nekoliko prešibkega poskusa Kerema Aktürkoğluja, ki ga je Beach brez težav uročil, slabih trideset turških strelov ni zadostovalo, da bi strli disciplinirano avstralsko moštvo. Socceroos so si tako priigrali odlično izhodišče v skupini D. Obračun med Turčijo in Paragvajem, ki je na sporedu že čez slab teden, bo zato nosil izjemno težo … in morda že odločal o turški in Montellovi usodi na tem svetovnem prvenstvu.
Pester sobotni spored bodo nocoj in v noči na ponedeljek skušale podobno pisano zaznamovati prve tekme v skupinah E in F: Nemčija-Curaçao (19.00, Houston), Slonokoščena obala-Ekvador (1.00, Philadelphia), Nizozemska-Japonska (22.00, Arlington) in Švedska-Tunizija (4.00, Guadalupe).
Foto: Tnani Badreddine/DeFodi Images via Guliver Image
