Pogačar je po preverjenem receptu prihranil dovolj moči, da je na svojem najljubšem tlakovanem klancu Oude Kwaremont strl Van der Poela (Alpecin-Premier Tech), nato pa po Paterbergu zdržal prednost v zadnjih 15 km do cilja.
Črto je prečkal 34 sekund pred Van der Poelom, tretje mesto pa je ob prvencu zasedel Belgijec Remco Evenepoel (Red Bull-BORA-hansgrohe), ki je zaostal 1:11 minute.
Za Pogačarja je bila to tretja zmaga po Flandriji, s čimer se je na večni lestvici zmagovalcev na vrhu priključil sedmerici, ki ji je to uspelo v 113-letni zgodovini dirke.
Trikrat so drugi spomenik sezone dobili Belgijci Achiel Buyse, Eric Leman, Johan Museeuw, Tom Boonen ter Italijan Fiorenzo Magni, Švicar Fabian Cancellara in Van der Poel, ki je nazadnje slavil leta 2024, skupno pa je že sedmič zapovrstjo stal na stopničkah.
Za slovenskega asa je bila to že 12. zmaga na spomenikih oziroma petih največjih enodnevnih klasikah. Letos je prvič dobil dirko Milano – Sanremo, ima pa še tri zmage v Liegeu in pet zaporednih po Lombardiji. Manjka mu le še Pariz – Roubaix, na katerem bo tekmoval naslednjo nedeljo.
Na večni lestvici zmagovalcev na spomenikih je Pogačar le še za Belgijcem Eddyjem Merckxom, ki jih je osvojil 19, za sabo pa je pustil še enega Belgijca Rogerja De Vlaemincka z 11.
Van der Poel jih je v karieri osvojil osem, s Pogačarjem pa sta osvojila zadnjih 11 spomenikov, od tega Slovenec sedem.
Prvi ključni trenutek se je zgodil že 104 km pred ciljem na Molenbergu, kjer je pospešila ekipa emiratov in že takrat razbila glavnino. Okoli 15 najboljših kolesarjev, med katerimi je bil tudi Matej Mohorič (Bahrain-Victorious), je nato prišlo na čelo dirke, ob drugem prečkanju Oude Kwaremonta pa je Pogačar prvič pospešil, le van der Poel in Evenepoel pa sta lahko sledila njegovemu ritmu.
Nekaj kilometrov kasneje po Paterbergu je odpadel še Evenepoel, kot ob zadnjih dveh zmagah je Pogačar najboljše prihranil za tretje prečkanje Kwaremonta in se 19 km pred koncem znova odpeljal Nizozemcu. Na vrhu Kwaremonta je imel Slovenec šest sekund naskoka, po strmem, a krajšem Paterbergu pa že 16, kar je bilo dovolj, da je v cilju slavil že 111. zmago v karieri in tretjo letos na prav toliko dirkah.
Ob Pogačarju je na dirki nastopilo še pet Slovencev, svojo najboljšo uvrstitev v karieri po Flandriji pa je z osmim mestom in z zaostankom 4:30 minute zabeležil Mohorič.
V vlogi pomočnikov so nastopili še Matevž Govekar, Žak Eržen (oba Bahrain-Victorious) ter Jan Tratnik (Red Bull-BORA-hansgrohe) in zadnjič v karieri tudi Luka Mezgec (Jayco AlUla).
“To je bila res nora dirka, ne vem niti, kaj naj rečem. Bilo je zelo težko od ne vem, katerega kilometra. Šlo je za igro čakanja, a ves čas je bilo treba pritiskati na polno. Vesel sem, da smo vsaj malce sodelovali, kar mi je odgovarjalo,” je v prvi izjavi za organizatorje dejal Pogačar.
V ospredju je ves čas držal visok ritem, saj si v boju za zmago ni želel Evenepoela. “Nisem si želel, da se Remco vrne, saj vem, kako vzdržljiv kolesar je na težkih dirkah. Tudi na koncu te lahko premaga. Zato sem si prizadeval, da bi pridobila nekaj prednosti in izšlo se je,” je še dejal prvi kolesar po 51 letih, ki je dobil prva dva spomenika sezone (Merckx 1975).
“Ne dirkam veliko, a je posledično pritisk velik, ko se pojavim na startu in dirkamo na zmago. Za zdaj gre vse odlično, zato sem lahko zelo zadovoljen. Na Pariz-Roubaix lahko grem motiviran in skušam uživati na tlakovanih odsekih,” pa je še proti naslednji nedelji pogledal 27-letni Slovenec.
