Avtor: Nejc Mravlja
28. 4. 2026, 09.00
Njuni zdaj še premierligaški konkurenti – volkovi iz Wolverhamptona – bodo kmalu “tulili” v Championshipu. Izpad so zapečatili prejšnji ponedeljek po remiju Crystal Palaca z West Hamom (0-0). Z Wolves bodo v nižji rang padli še igralci Burnleyja. Prav ekipa s slovitega Turf Moora pa je z nedavnim porazom proti Nottinghamu (1-4) slednjemu omogočila odskočno desko za rešitev, ki pa si jo bo Forest še moral priboriti.
Tako obstaja povsem resna možnost, da bo tretji izpadli klub iz Premier League prišel iz Londona in to eden od para nekdanjih osvajalcev evropske lovorike: Tottenham-West Ham. Slednji bi si lahko pomagal sam in že minuli ponedeljek povečal pritisk na ostroge, vendar ni izkoristil dejstva, da manager Palaca Oliver Glasner zaradi plesa na dveh porokah (Premier + konferenčna liga) v zadnjih tednih vešče kolobari z igralskim kadrom in nosilcem igre v prvenstvu omogoča reden počitek.
Kladivarji z vzhoda Londona so grenkobo izpada že okusili v letih 2003 in 2011. Za Tottenham bi bil sestop – z vidika nogometa, ugleda in financ – prava mala katastrofa. Ne nazadnje govorimo – po osveženi Deloitteovi lestvici – o ta hip devetem najbogatejšem klubu na svetu. Kot osemnajstouvrščena ekipa je klub s severa prestolnice v praksi glavni favorit za tretjega kandidata za slovo od elite.
Tottenham plačuje ceno za leta slabih naložb na nogometni tržnici, predvsem zaradi tega, ker po odhodih nekoč glavnih adutov Harryja Kana in Heunga-mina Sona ni uspel niti približno ustrezno zapolniti kadrovskih vrzeli. Še en nekdanji as ostrog Gareth Bale je v intervjuju za vodilno angleško komercialno športno TV pred kratkim pomenljivo navrgel, da: »… pri Tottenhamu vedno kupujejo mlade igralce in upajo, da bodo zrasli v nekaj večjega. Ne pripeljejo že izoblikovanih igralcev. Igralec za 50 milijonov funtov ni več to, kar je bil. Zdaj moraš odšteti 80, 90, 100 milijonov. Morali bi preprosto več tvegati.«
Daniel Levy, ki je klub do odmevnega lanskega slovesa vodil debelih 24 let, je z izjemnim stadionom zgradil uspešen posel, ki ne gosti le premierligaških vrhuncev, temveč tudi NFL obračune in gala boksarske prireditve. A nogometni del je trpel, kar se kaže v kaotični izbiri vodij stroke po odpustitvi Mauricia Pochettina leta 2019: Antonio Conte, José Mourinho, Nuno Espírito Santo, Ange Postecoglou, Thomas Frank, Igor Tudor in zdaj Roberto De Zerbi … prav vsak od njih je želel izstopati – s svojim značajem, slogom igre ali taktičnimi idejami –, zato ni čudno, da se je na igrišču pojavila in prevladovala zmeda, med navijači pa osuplost.
View this post on Instagram
Edini argument za obstanek ostrog med elito ostaja individualna kakovost kadra. Igralci, ki bi bili pri malodane slehernem tekmecu v prvi postavi, so izgubili samozavest in že razmišljajo o prestopih v Španijo, Nemčijo, Italijo ali drugam – tudi h konkurenci. Razpored tekem je neizprosen, čakajo jih med drugim še dvoboji z Aston Villo, Chelseajem in Evertonom, ki vsi ciljajo na Evropo. Spomnimo: Spurs so še vedno aktualni zmagovalci evropske lige. Za nameček se jim je ob pomembni sobotni zmagi nad Wolverhamptonom (1-0) težje poškodoval še za Richarlisonom drugi najučinkovitejši posameznik v tej sezoni Xavi Simons. Ko ima hudič mlade …
Pri West Hamu se je razpoloženje medtem iz obupa spremenilo v kljubovalni optimizem. Z zmagami proti Sunderlandu, Burnleyju, Fulhamu in v soboto proti Evertonu je dokazal, da se ne predaja. Nuno Espírito Santo, ki je bil v začetku januarja že skoraj odpisan in deležen žvižgov lastnih navijačev, je z moštvom očitno našel dolgo odsotno obrambno stabilnost. Kljub temu lahko izrazito negativna razlika med doseženimi in prejetimi zadetki (minus 16, čeprav imajo dve točki več kot ostroge z minus 10) še vedno boli navijače.
View this post on Instagram
Finančne posledice padca enega ali drugega londonskega kluba bi bile ogromne. Tottenham je v sezoni 2024/25 ustvaril 814 milijonov evrov prihodkov, a bi s sestopom v Championship izničili dobro tretjino le-teh (ocena znaša dobrih 300 milijonov). Klub od prodaje vstopnic zasluži 153 milijonov evrov (trenutno peti najvišji znesek v Evropi). Ta prihodek bi z uresničitvijo negativnega scenarija močno upadel, prihodki iz evropskih tekmovanj pa bi tako ali tako izginili. Tudi skupni priliv 83 milijonov evrov od opremljevalca športne opreme (Nike) in glavnega pokrovitelja (AIA Group) bi se zaradi klavzul o izpadu zmanjšal.
West Ham bi iz podobnih razlogov verjetno ostal brez vsaj 120 milijonov evrov … in ne bi bil edini poraženec. Zaradi pogojev najemne pogodbe za London Stadium, ki je v lasti mesta, bi se najemnina znižala, kar pomeni, da bi morali lokalni davkoplačevalci pokriti vsaj 2,4-milijonski primanjkljaj za upravljanje stadiona.
Obema torej grozi drag padec. Vpetost v boj za obstanek ne razkriva le športne negotovosti, temveč tudi posledice dolgoročnih napačnih odločitev od nepremišljenih prestopnih politik do nestabilnega vodenja. Medtem ko ostroge tvegajo sistemski zlom na igrišču in zunaj njega, West Ham kljub znakom odpora še vedno hodi po robu. Razplet bo odločil, ali bo eden od londonskih velikanov padel v drugo ligo in s tem sprožil verižno reakcijo finančnih in institucionalnih posledic, ki segajo daleč prek same lestvice.
Foto: Guliver Image
