adej Pogačar je zmagovalec 112. kolesarske dirke po Franciji. S tem je še četrtič slavil na najprestižnejši etapni dirki na svetu. Tudi v zadnji etapi v Parizu se je v pravem spektaklu boril za zmago, zasedel je četrto mesto, mesto pred njim je bil njegov rojak Matej Mohorič.
V cilju v Parizu je zasedel četrto mesto, premagali so ga le Belgijec Wout van Aert (Visma-Lease a Bike), ki je po napadu na zadnjem vzponu na Montmartre v cilj prišel z 19-sekundno prednostjo, in v sprintu Italijan Franco Ballerini ter rojak Matej Mohorič (Bahrain Victorious), ta je prav tako kot Pogačar prikazal pogumno predstavo. Proti začelju karavane sta ciljno črto prečkala Primož Roglič (Red Bull-BORA-hansgrohe) in Luka Mezgec (Jayco AlUla).
“Pred začetkom nisem imel pravega motiva in energije. Vesel sem bil, da so zadnji del etape nevtralizirali. Znašel sem se v ospredju in vseeno poskusil. Toda Wout je bil danes neverjetno močan, premočan zame. Vseeno pa sem zadovoljen s predstavo, ki sem jo pokazal,” v cilju ni bil razočaran Pogačar.
V skupnem seštevku najhitrejše dirke po Franciji v zgodovini je Pogačar Tour zaključil s prednostjo štirih minut in 24 sekund pred Dancem Jonasom Vingegaardom (Visma-Lease a Bike), ki Slovenca v zadnji etapi ni poskušal napasti. Napad pa je še pred spektakularnimi vzponi v zadnjem delu dirke uprizoril ekipni kolega Rogliča Florian Lipowitz, ki je pridobil deset sekund in v boju za tretje mesto dokončno ugnal Škota Oscarja Onleyja.
Da ga je dirka pošteno namučila, čeprav je od drugega tedna prepričljivo vodil, je v prvi izjavil dejal Pogačar. “Dirka je bila težka, to je bil zame eden najtežjih Tourov. Ekipa se je borila od prve etape, a imela dobro vzdušje in uživala. Drugi teden je bil odločilen, v njem smo si priborili odločilno prednost,” je dejal organizatorjem.
Na podelitvi po koncu dirke, na kateri je sodeloval tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob, je Pogačarju umanjkalo besed. “Nisem navajen takšnih govorov pred tolikšno množico in kamerami,” je dejal, ter se v nadaljevanju zahvalil organizatorjem in čestital tekmecema na zmagovalnem odru. “Morda se vrnem prihodnje leto,” je hudomušno pristavil.
Že v prvi izjavi za organizatorje je čestital svojemu glavnemu tekmecu Vingegaardu. “Čestitke tudi Jonasu, sva se pred etapo pogovarjala, koliko se je spremenilo v zadnjih petih letih, kako močnejša sva postala. Enostavno spodbujava drug drugega, da sva vse boljša. Spoštujem Jonasa in mu čestitam,” je dejal Pogačar, ki si zdaj želi nekaj odmora doma, v miru in lepem vremenu.
Slovenski as, ki je osvojil tudi pikčasto majico najboljšega hribolazca, se je po številu zmag na Touru izenačil z Britancem Chrisom Froomom. Pred njim s po petimi zmagami ostaja le še četverica kolesarjev: Francoza Jacques Anquetil in Bernard Hinault ter Belgijec Eddy Merckx in Španec Miguel Indurain.
Primož Roglič je dirko končal na osmem mestu, Mohorič in Mezgec sta bila izven prve stoterice.
Zadnja etapa, ki je tako kot olimpijska dirka pred enim letom potekala v fantastičnem vzdušju pred ogromnim številom gledalcev, je bila nekoliko drugačna, kot je običajno za pariški konec dirke. Organizatorji so se odločili, da v njo v zaključku vključijo klanec na Montmartre (1,1 km/5,9 % naklonina), ki so ga morali kolesarji prevoziti trikrat. Sprememba bi teoretično še lahko spremenila vrstni red v skupnem seštevku, praktično pa je bilo jasno, da bodo razvrstitve ostale take, kot so bile pred zadnjo etapo.
Dokončno je to postalo jasno, ko so prireditelji dirke sporočili, da se bo zaradi dežja in spolzkega cestišča za skupni čas upošteval le ravninski del etape do 50 kilometrov pred ciljem, v nadaljevanju, na vzponih, pa se bodo tekmovalci borili le za etapne uvrstitve. Pogačar je tako že 50 kilometrov pred ciljem praktično potrdil zmago, moral je samo priti do cilja.
Za vsak slučaj so se že na začetku na čelo glavnine postavili kolesarji UAE Emirates, ki so nadzorovali položaj, resnih napadov pa niso dovolili. Ob koncu so naprej spustili le Američana Quinna Simmonsa in Nemca Floriana Lipovitza, ki je na tretjem mestu v skupnem seštevku pridobil deset sekund, predvsem pa se je otresel skrbi, da bi ga lahko še prehitel Onley.
Prava dirka in pravi spektakel se je začela dobrih 40 kilometrov pred ciljem, ko je na prvem vzponu napadel nekdanji svetovni prvak, domačin Julian Alaphilippe. Priboril si je nekaj metrov prednosti, a Pogačar mu ni pustil več, priključil je še nekaj kolesarjev in oblikoval skupino, ki se ji je nekaj kilometrov pozneje priključil še en Slovenec, Mohorič. Ta je že pred etapo napovedoval, da se po razočaranju v predzadnji etapi na vsak način želi boriti za etapno zmago. Uresničile so se mu tudi želje, da pride do nevihte, kar bi zaradi njegove hrabrosti pomenilo prednost.
V ubežni skupini 27 kolesarjev je bil Pogačar edini od najboljših v skupnem seštevku in ni prav nič varčeval z močmi. Napadel je tudi na drugem vzponu, s seboj pa povlekel še pet kolesarjev, v skupino šestih je z nekaj težav uspel priti tudi Mohorič. Pogačar je z zadnjim “strelom” poskusil tudi na tretjem vzponu, a izkazalo je, da je vendarle v treh tednih porabil preveč moči. Mimo njega je švignil van Aert, ki je imel v skupini pomoč klubskega kolega Mattea Jorgensona, slovenski šampion mu ni mogel slediti, v nadaljevanju pa ne ujeti. Popustil je, dohitela sta ga tudi Ballerini ni Mohorič, oba sta ga tudi prehitela v sprintu, v katerem Pogačar ni imel motiva.
Foto: AP Photo/Mosa’ab Elshamy via Guliver
Vir: STA