Najprej med zvezde, nato v senco

AC Milan je po odhodu dolgoletnega patrona Silvia Berlusconija nekajkrat zamenjal strategijo sestave prvega moštva. Nekdanji premier Italije in njegov najtesnejši sodelavec Adriano Galliani sta želela čim bolj italijansko ekipo, kar se je v preteklosti pri rdeče-črnih večkrat izkazalo za zadetek v polno. Toda časi se spreminjajo, nogomet je globalen šport, agenti kraljujejo na tržnici, doma vzgojeni nogometaši pa vse pogosteje potegnejo najkrajšo slamico.

Manuel Locatelli je otrok Atalante iz Bergama, Milanu pa se je pridružil že leta 2009, ko je bil star šele 11 let. Sedem let je bil član rdeče-črne akademije, iz katere je prišlo veliko število odličnih nogometašev, a vsi niso dobili priložnosti zablesteti v prvem moštvu sedemkratnega evropskega prvaka. Ogromno jih je lahko okusilo igranje v žlahtni majici ob številnih zvezdnikih, a večina jih je kasneje morala srečo poiskati drugje. Med opisane spada tudi 22-letni Manuel Locatelli. Se še spominjate njegovega evrogola za zmago nad Juventusom 22. oktorba 2016? Tedaj 18-letni vezist je Gianluigija Buffona premagal s svojim drugim strelom v okvir gola v prvoligaški karieri!

Siniša Mihajlović je nogometašu iz Lecca namenil prvenec v prvi ekipi Milana na domači tekmi s Carpijem 21. aprila 2016 (0:0), ko je v zadnjih minutah zamenjal Andreo Polija. Krstno obdobje v članskem nogometu je bilo za Locatellija sanjsko, saj je kmalu po omenjenm preblisku na derbiju z Juventusom podpisal dolgoročno in finančno okrepljeno pogodbo do konca junija 2020. Sezono 2017/18 je Locatelli začel kot član udarne enajsterice, a je kasneje igral vse manj. Razlogi so bili vrnitev Riccarda Montoliva po poškodbi, prihod Lucasa Biglie iz Lazia, številne spremembe osnovne postavitve trenerja Vincenza Montelle ter naposled še menjava na mestu vodje stroke.

Gennaro Gattuso je Locatellija videl predvsem kot podporo prvokategornikom, pred sezono 2018/19 je namreč v klub pripeljal Tiemoueja Bakayokoja, kar je domačega fanta potisnilo proti izhodnim vratom. Najprej je bil eno leto posojen v Sassuolo, ki ga je pred aktualnim tekmovalnim obdobjem dokončno odkupil za dobrih 12 milijonov evrov. Sassuolo je nadvse primeren klub za razvoj mladih nogometašev, o tem ni nobenega dvoma, a vseeno je bil padec Locatellija globok. “Boleče je bilo slišati, da Milan ne verjame več vame. Moral sem sprejeti odločitev in bila je prava. Pri Milanu sem bil najprej zvezda, potem pa sem izginil v senci. Delno sem bil kriv tudi sam,” pove Locatelli.

Za Rossonere je na 63 tekmah v vseh tekmovanjih dosegel dva zadetka in leta 2016 osvojil italijanski super pokal. “Moj zadetek na derbiju proti Juventusu je najsvetlejši trenutek moje kariere. Bilo je nepozabno. Še danes dobim kurjo polt, ko si ga ogledam na spletu, vendar ne želim, da bi se me spominjali samo po tem zadetku,” doda redni član prve postave Sassuola, pri katerem je zabeležil 53 nastopov in tri zadetke v vseh tekmovanjih. Neroverdi so odlična odskočna deska z mlade, za Locatellijem naj bi se že ozirali nekateri velikani nogometa na Apeninskem polotoku, zato ni izključeno, da bo Milanu v prihodnje žal prehitre prodaje nadarjenega srednjega vezista.

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

Zgolj ena mnogih kolateralnih žrtev

Milan je samo v zadnjih treh sezonah prodal ali posodil domače igralce, kakršni so Mattia De Sciglio, Matteo Pessina, Luca Vido, Niccolo Zanelatto, Manuel Locatelli in Patrick Cutrone, znebil se je nadarjenega Joseja Maurija in se odrekel uslugam zaslužnih veteranov Riccarda Montoliva in Ignazia Abateja. V obravnavanem obdobju je za okrepitve porabil 485 milijonov evrov, napredka pa (še) ni na obzorju. Za skoraj pol milijarde evrov bi sposobnejša uprava lahko sestavila konkurenta za naslov v Ligi prvakov, Milan pa je enostavno preveč nestanoviten, kar dokazujejo tudi hitri odhodi Leonarda Bonuccija, Gonzala Higuaina, Krzysztofa Piatka in kmalu najbrž tudi Zlatana Ibrahimovića.

Povsem normalno je, da Milan v želji po vrnitvi med najboljše v Italiji in Evropi posega po okrepitvah, saj podobno počnejo praktično vsi najboljši klubi na svetu. Po drugi strani pa je kot na dlani, da se posegi v igralski kader Milančanom v zadnjih letih niso velikokrat posrečili. Na prste ene roke lahko preštejemo prišleke, ki so na igrišču dejansko upravičili naziv okrepitev. Zgoraj našteti zvezdniki bi morali biti znanilci svetle prihodnosti, a so po hitrem postopku obupali nad projektom “Grande Milan”. Iz drugih klubov in držav prihajajo tudi nadarjeni mladi, a še neizdelani igralci, zaradi katerih morajo domači talenti minute iskati drugje, čeprav v večini primerov niso prav nič slabši.

Menjave trenerjev in v zadnjem obdobju še razprtije v vodstvu kluba prav tako ne bodo pomagale zbuditi spečega velikana. Prihajajoči prestopni rok spet obeta številne spremembe, kar bržčas pomeni vnovično vrnitev na izhodišče. Navzlic zmešnjavi, ki v javnosti povzroča nemalo skepse, pa je vsaka nova sezona vendarle priložnost za nov začetek. Osemnajstkratni italijanski prvak bo tako znova poskusil vzleteti in obstati v družbi trenutno najboljših v Italiji. Stefana Piolija ali njegovega naslednika čaka sila zahtevna naloga. Še prej bo moral vplivni CEO Ivan Gazidis med prestopnim rokom pokazati vse svoje znanje, da bi klubu zagotovil čim boljši startni položaj pred novo sezono.

Foto: Šport TV
Video: Youtube.com