Avtor: Nejc Mravlja
4. 11. 2021, 11.18
Dobra četrtina odigranega prvenstva je tudi na Otoku pogosto čas, ko manj uspešni klubi opravijo prve sezonske inventure. Po hitrem postopku se je pričakovano jadrno zavoljo skromne forme od Tottenhama moral posloviti Portugalec Nuno Espírito Santo, odmeven vstop nesramno bogatih arabskih vlagateljev v lastniško strukturo Newcastla pa je Stevu Brucu zaprl trenersko poglavje med srakami. Pri Liverpoolu pa … bolj ali manj po starem. Jürgen Klopp ostaja čvrsto v sedlu managerja Rdečih, ki so od konca poletja ponovno postali stroj za mletje, in glasno navijaško vojsko spomnili na zlato obdobje Nemčevega službovanja v klubu. Še pred nekaj meseci je bil vtis povsem drugačen. Bleščeča ladja se je – vključno s poveljstvom – pričela nevarno nagibati, a jo je ”Kloppo” s spretnim manevriranjem obrnil v pravo smer.
Kar pa ni bilo samoumevno. Pozimi Rdeči niso znali doseči zadetka, kaj šele, da bi zmagovali, in so si z obupnim nizom petih zaporednih porazov (premiera v 129-letni zgodovini institucije) posledično celo dopustili izgubiti primat na domačem Anfieldu. V 29. prvenstveni krog je LFC krenil z osmega mesta in bil uvrščen za sovražnim mestnim tekmecem Evertonom, do vstopnice za Ligo prvakov, ki so jo Salah, Mané in druščina osvojili pred dvema letoma, pa jih je ločevalo debelih pet točk …
View this post on Instagram
Moštvo se je zdelo izpeto, izžeto in nemotivirano. Lastnosti, ki običajno vodijo v zaključek cikla in slovo od vplivnega stratega bi se čez noč premaknilo iz polja nepredstavljivosti v verjetnost in v naslednji fazi v kruto realnost, k čemur je pripomogla dlje časa napovedana in po Euru izpeljana ločitev nemškega selektorja Jogija Löwa od krmila slovite ‘Die Mannschaft’. Bradati manager Rdečih pa je iz rokava (in igralcev) v zaključnem spomladanskem sprintu znal povleči šopek odločilnih adutov in navijače (in sebe) odrešil z novo uvrstitvijo v ligo vseh lig.
Kot bi vse temeljito predvidel …
54-letnik is Stuttgarta si je pri Liverpoolovi upravi s široko paleto uspehov v relativno kratkem obdobju prislužil zajetno imuniteto. »Če kdo verjame, da bi bil nov manager uspešnejši, naj sprejme prelomno odločitev,« se je glasila puščica nasmejanega Kloppa severnoameriškim lastnikom Liverpoola na novinarski konferenci 6. marca letos. »Prepričan sem v nasprotno, a ne zato, ker kdorkoli drug ne bi zmogel bolje opravljati dela od mene, marveč zato, ker menim, da nihče iz uprave ne deli tega pogleda. Vsaj nihče me s tovrstnim mnenjem še ni seznanil …«
Nemec velja za kredibilnega strokovnjaka tudi zato, ker pogosto trdi, kar misli. Predvsem pa je vedno verjel v tisto, kar je izrekel. Sredi najbolj razbesnelega viharja, ko bi se lahko hočeš nočeš malodušno predal nezmožnosti spreminjanja stvari na bolje in se prepustil tudi v nogometu stalno prisotnemu koncu cikla, se je Klopp znal upreti konkretnim argumentom: pandemični zaušnici in njenim posledicam na zgoščenost urnika, kar je dodatno zredčilo zaradi poškodb zdesetkano moštvo in kvarno vplivalo na rezultate.
»V to nisem niti podvomil,« je razložil prejšnji konec tedna. »Od začetka prejšnjega leta sem bil na to pripravljen. Očitno ste pozabili na ogromno razliko med zasedbo z vsemi razpoložljivimi silami in ekipo, ki v oktobru za dlje časa izgubi praktično vso prvo obrambno garnituro. Od nas so vsi še vedno pričakovali serijsko zmagovanje, ker pač predstavljamo Liverpool. Pojavila se je gomila poškodb, na našo smolo ne le na enem in istem igralnem mestu. Zavedal sem se, da bo le okrevanje večine adutov rešilo težavo in tedaj bomo ponovno najboljši.«
Zaupanje in potrpežljivost
Na prvo žogo bi (popolnoma legitimno) verjeli, da se je Klopp za ohranitev zaupanja s strani igralcev in pridobivanje časa vešče poslužil kredibilnosti. Lahko bi se oklenili teze, da je zahteven gospodarski položaj dokončno prepričal odločevalce v Liverpoolovih pisarnah v nadaljevanje sodelovanja z ikoničnim Nemcem, s katerim so leto poprej podpisali v primerjavi s prejšnjo bistveno bogatejšo pogodbo do poletja 2024.
Nekdanji trener Borussie Dortmund je ostal zvest načelom, ki so ga povedla na evropski prestol: potrpežljivost in zaupanje v moštvo, ki ga je pogosto piker angleški tisk označil za zasičeno, ostarelo in pojemajoče. Sredi letnega prestopnega roka, v katerem so Rdeči ostali precej rezervirani – edina odmevna že spomladi dogovorjena okrepitev iz RB Leipziga Ibrahima Konaté je upravo stala 40 milijonov evrov – je Klopp izjavil nekaj, na kar večina na njegovem mestu ne bi niti pomislila. »Oglejmo si našo ekipo. Bi se na mojem mestu odločili za nakup novega branilca? Morda novega vratarja? Če je to tisto, kar bi si zaželeli, bi potrebovali veliko denarja. Mi smo ubrali drugo pot. Zakaj? Najboljši so že tu.«
View this post on Instagram
Čeprav mu zasedba ni vselej znala vrniti izjemnega zaupanja – Mané in Salah sta spomladi milo rečeno tekmovala, kdo bo po zamenjavi bolj izviren s hudomušnim odzivom – je Klopp uspel vzpostaviti udoben odnos, ki zadovoljuje obe strani. Liverpool je od začetka nove sezone še neporažen na vseh frontah (le na štirih od šestnajstih tekem ni zmagal) in si je ob dveh odmevnih mednarodnih slavjih nad vselej neugodnim madridskim Atléticom konec oktobra priigral še zgodovinski uspeh na Old Traffordu, kjer so Rdeči vragi padli kar s 5-0. Eden od najbolj izstopajočih liderjev nove generacije trenerjev s serijskim nasmeškom in prirojeno vedrino, s katerima do varovancev gojijo nepogrešljivo bližino, je na čelu šestkratnih evropskih prvakov dokazal, da je njegov recept morda celo najboljše zdravilo proti malodušju in vdanosti v usodo.
Foto: AP Photo/Jon Super via Guliver
Vir: Twitter, Instagram
