Bo Lautaru Martínezu uspela vrnitev v rekordno hitrem času? Argentinski napadalec milanskega Interja je na sredini prvi polfinalni tekmi lige prvakov v Barceloni staknil poškodbo stegna in bi moral okrevati vsaj 14 dni, a v ključnem obdobju sezone ne želi igrati obstranske vloge. Se bo vrnil predčasno in na osuplost mnogih nastopil že danes?
Zelenico olimpijskega stadiona v Barceloni je zapustil s sklonjeno glavo, ki sta jo objemali šibki roki. Popoln šok. Nemoč. Razočaranje. V drugem polčasu sredine tekme je poskušal vse, da bi se vrnil v soj žarometov … Na igrišče. A je z grenkobo v ustih moral priznati premoč poškodbi in bil prisiljen spremljati soigralce, ki so v vihravi tekmi izborili dragocen remi (3-3). Dan zatem so se črni oblaki še nagrmadili nad Argentinčevim čelom. Dodatni pregledi so potrdili poškodbo levega stegna.
Interjev trener Simone Inzaghi je takoj po evropskem vrhuncu izrazil dvome o Martínezovi prisotnosti na današnji povratni tekmi na domačem stadionu Giuseppe Meazza. »Ne verjamem, da nam bo lahko pomagal …,« je z obžalovanjem priznal strateg črno-modrih. Kocka je torej padla. Najboljši sezonski strelec Interja z 21 goli na vseh frontah – 8 jih je prispeval v ligi vseh lig – bo na odločilnem obračunu za preboj v finale zgolj gledalec.
Po najbolj pesimističnih ocenah italijanskih medijev bi napadalec moral počivati od dva do tri tedne. Ogromen udarec za ekipo, ki je od minulega poletja do konca aprila utemeljeno sanjala o trojni kroni (scudetto-pokal-liga prvakov), a predčasno zapustila ples na dveh od treh porok. Enega dokončno (pokalni izpad proti največjemu rivalu AC Milanu), drugega praktično (v prvenstvu ima Napoli tri kola pred koncem prav toliko točk prednosti in za nameček v primerjavi z Interjem še na papirju ugodnejši razpored). Zavedajoč se teže nocojšnje preizkušnje se je »El Toro« (sl. bik) neustrašno podal v neusmiljeno tekmo s časom, da bi pred 75.000-glavo množico najbolj zvestih tifozov zasijal vsaj v vlogi jokerja.
V glavi zlata žoga
Okleval ni niti za trenutek. Takoj se je podvrgel dodatnemu individualnemu delu brez prestanka, kaj šele omahovanja. »Poskusil bo vse, čeprav obstaja le minimalna možnost za današnji nastop,« so si bili enotni na največji italijanski športni televiziji. Prilagojena vadba z žogo in brez nje, delo v telovadnici … Argentinec ni hotel zapraviti priložnosti za nov finale pokala z velikimi ušesi, ki se mu je Inter povsem približal pred dvema letoma, ko je pot na zaključni obračun trasiral s prestižnim uspehom nad mestnim tekmecem. Interjeva desetka, ki je v veliki meri ukrojila četrtfinalno zmago nad Bayernom, se še kako dobro zaveda, da bi krstna osvojitev najbolj cenjene evropske klubske lovorike veliko pomenila za osebni portfelj. Še toliko bolj, ker v tem koledarskem letu na sporedu ni velikih reprezentančnih vrhuncev.
»Hočem dobiti polfinale in se vrniti v finale,« je pogumno dejal pred prvim dvobojem z Barcelono. »Kot vselej pravim, posamične nagrade potrjujejo dobro delo ekipe. Neprestano mislim na moštvo in zanj delam vse, kar menim, da je najbolje, da bi osrečil čim več navijačev in naših domačih. Moja prioriteta številka ena je: ekipa!«
Nesporni lider črno-modrih se je v zadnjih dneh zopet prelevil v vzor neomajne volje. Po številnih posvetih s trenerjem in zdravniško-kineziološko službo v klubu se je odločil, da poskusi navidez nemogoče. Včeraj se je znašel na treningu. Sprva zgolj pri lahkotnem teku s še enim načetim soigralcem, francoskim branilcem Benjaminom Pavardom, ki mu v procesu ekspresne ozdravitve ne kaže tako ugodno kot Lautaru, potem pa se je pridružil ekipi pri delu z žogo. Trener Inzaghi ga je preizkusil kot člana udarne enajsterice v napadalnem paru s strelcem v Barceloni, Marcusom »Ticusom« Thuramom, in posledično spodrezal krila vsem tistim, ki so v zadnjih dneh pesimistično zastrupljali javnost o Argentinčevi odsotnosti na tekmi leta.
Večer prej je na družabnem omrežju objavil fotografijo, ki dokazuje odločenost uspeti v misiji nemogoče. »Noče zapraviti niti minute obračuna z Barço. Vse bo storil, da bo le na voljo. Finale je le finale in preprosto se mu ne more odreči. Obvestil je trenerja, da lahko igra, zdaj je na potezi Inzaghi,« so včeraj zapisali v največjem italijanskem športnem časniku in dodali, da je vztrajni »bik« pred poškodbo nanizal osem tekem v začetni postavi (615 minut) v 25 dneh in v tej izvedbi ligi prvakov zadel na vsakih 87 minut. Posledično ni posebej težko ovrednotiti njegovega pomena na najpomembnejši tekmi pomladi. Toliko manj, če vemo, da potencialne menjave (»Tucu« Correa, Mehdi Taremi, Marko Arnautović) še zdaleč niso prepričale. Raje napol zdravi Lautaro kot trije opolnomočeni ostali? Dilema, ki se zdi neobhodna …
Je vredno tvegati?
»Odločili bodo Pavardovi in Lautarovi občutki po ponedeljkovem večernem treningu,« je na včerajšnji novinarski konferenci odločno zatrdil Inzaghi. »Podrobno ju bomo spremljali in se potem v torek zjutraj z njima pogovorili. Kot vselej tudi tokrat iščemo najboljšo možno rešitev za Inter. Pavard je v nedeljo znova vadil z mešanimi občutki, Lautaro manjka vse od prve tekme z Barcelono.« Argentinec bo torej v najboljšem primeru pred današnjo tekmo v nogah imel en trening. Čemu sploh tvegati morebitno poslabšanje stanja in potemtakem daljšo odsotnost?
Medicinska stroka je enoglasna. Takšna poškodba od nastanka do polne športne obremenitve terja vsaj slabe tri tedne okrevanja. Pa vendar se za tako posebno in pomembno tekmo v zaključnem sezonskem sprintu običajno tvega malce več. Zdravniško-kineziološki oddelek trikratnega evropskega prvaka je pritrdil igralcu, prižgal zeleno luč za Lautarov današnji nastop in podal žogico stroki. Po zadnjih informacijah bo Argentinec tekmo za biti ali ne biti pričel celo v udarni enajsterici … Na vse ali nič.
Foto: Photo by Harry Langer/DeFodi Images via Guliver Image