Kozmus je bil v metu kladiva zlat v Berlinu 2009, srebrn v japonski Osaki 2007 in bronast v južnokorejskem Daeguju 2011, Cankar pa je bil bronast v skoku v daljino v Sevilli 1999, kar je bilo prvo slovensko odličje v zgodovini SP.
Na 16. SP v Londonu je nastopilo sedem slovenskih tekmovalcev, najboljša izida pa sta dosegli najbolj izkušena, 35-letna Martina Ratej z devetim mestom v finalu meta kopja, in najmlajša, 19-letna Agata Zupin, polfinalistka na 400 m ovire. Kako ocenjujete nastope v britanski prestolnici?
“Mislim, da je prvenstvo upravičilo naša pričakovanja, napovedali smo po eno finalno in polfinalno uvrstitev. Mlajši so prvenstvo dobro izkoristili kot izkušnjo in to se bo obrestovalo za naprej. Mogoče bi bilo treba dodati kakšen najboljši izid sezone, tu bi lahko naredili več. Lahko bo sicer kdo ocenil, da smo naredili premalo, toda obenem je to realno stanje naše atletike v tej izjemni globalni konkurenci kraljice športov. Od Ratejeve smo pričakovali finale, Luka Janežič bi bil tudi lahko kandidat za polfinale na 400 m, če bi bil zdrav, Agata Zupin pa je biser slovenske atletike in je za njo sezona presežkov, pred njo pa velika prihodnost. Tudi Horvatova je dobro tekla, mislim da je dosegla drugi najhitrejši čas kariere.”
Zupinova, ki je imela tudi normo za tek na 200 m, in Horvatova, sta polovica štafete 4 x 400 m. Vidite možnost, da bi Slovenija dobila celotno sestavo za prihodnja tekmovanja, kar povečuje tudi konkurenco na treningih?
“Veliko se govori o ženski štafeti 4 x 400 m, imamo dve vrhunski tekmovalki za čase 52,00. Težko bo najti štiri, ki bi tekle pod 53 sekundami, v tem primeru pa bi bilo smiselno delati tudi na štafeti 4 x 400 m.”
V Londonu se pogovarjava pred ogrevalnim stadionom, odeti ste v trenerko brazilske reprezentance in imate tudi akreditacijo za trenerja te države. Vašega slovenskega tekmovalca v metu kladiva pa ni na tem SP.
“Delam z Nejcem Pleškom, po nekem čudežu sta mu za nastop na tem SP zmanjkala dva centimetra. Tu sem sicer s tremi metalci kladiva, z dvema Brazilcema, Wagnerjem Domignesom in Allanom Wolskim, ter Egipčanom Hassanom Mohamedom Mahmoudom (vsi trije so izpadli v kvalifikacijah, op. STA). Wagner je bil šest mesecev v Sloveniji na treningih. Smo v pogovoru z brazilsko zvezo, da bi to sodelovanje še razširili in da bi še drugi metalci prihajali v Slovenijo. Sicer pa je moje mesto v Sloveniji in v slovenski atletiki.”
Kako sicer ocenjujete SP?
“Prvenstvo je bilo sijajno organizirano. Atletika je izgubila izjemnega športnika Usaina Bolta. Gotovo pa se bo v naslednjih letih znova pojavilo izstopajoče ime, samo dajmo času čas.”
Kako ocenjujete mednarodne norme, ki omogočajo nastope na SP vse manjšemu številu tekmovalcev in mnogi slovenski rekorderji prejšnjih generacij na tem tekmovanju sedaj ne bi mogli nastopiti?
“Norme so resnično zaostrene, posebej v tehničnih disciplinah. Vprašanje je, kaj bo Mednarodna atletska zveza naredila v prihodnosti. Če bo šla po tej poti naprej, bodo na SP kmalu le finalni nastopi, toda to ni svetovna atletika ali svetovno prvenstvo.”
Mednarodna atletska zveza (IAAF) načrtuje nekaj sprememb, tudi pri normah, kako vidite ta razvoj naprej?
“Težko je spraviti na prvenstvo le določeno število tekmovalcev, kot želi IAAF. Za naslednje SP se pripravlja po mojih podatkih nov model izbire atletov, podobno kot v tenisu. To pomeni zbiranje točk na določeni ravni tekmovanja ter dodajanje točk z vrednotenjem izidov. Pred desetletjem je bilo podobno uvedeno za veliko nagrado IAAF. To pa obenem pomeni, da se bodo morale nacionalne zveze bolj potruditi in organizirati tudi zelo dobre mitinge doma, da bodo lahko domači atleti poleg državnih prvenstev zbirali točke tudi na mitingih. Tako da je pomembno, da oživimo mednarodno atletsko ligo pri nas, sam pa sicer menim, da bo lahko na visoki mednarodni ravni le velenjski miting, kot je bil že doslej.”
Foto: Sportida.com
VIR: STA
