Hozjan: Tamše najboljša opcija za Veszprem!? (blog)

Celjani so menjavo trenerja preživeli. Še več. Z zmago proti Flensburgu je vsem popolnoma jasno, da bi se menjava morala zgoditi že prej. A to je pogled laika. Trud, energija, delo in potrpežljivost Branka Tamšeta v Celju so kvalitete, ki se na površju nikoli niso videle, a so bile v minulih petih letih še kako nujne.

Preden je Tamše presedlal iz Velenja v Celje, so bili Pivovarji v vsaki sezoni tepeni na slovenskem derbiju. Šele s prihodom Tamšeta je Celje znova postalo alfa in omega na domačem rokometnem področju. Ustvaril je Blaža Janca, prepoznal in izklesal najboljše pri Mihi Zarabcu, iz zimskega spanca je večkrat prebudil Boruta Mačkovška, Žiga Mlakar je dokončno zacvetel in še bi lahko naštevali. V tujini niso bili zgolj zadovoljni s prihodom izjemnih talentov, temveč tudi s prihodom izjemnih osebnosti. Tudi na tem je gradil Branko.

Žal je na začetku letošnje sezone prišlo do prevelike nasičenosti spleta okoliščin. Sijajno je bilo vse skupaj na pripravah. Rezultati so obetali veliko, nato pa je sledil levi kroše s strani Krke na superpokalu. Ekipa Celja se je vrnila z zamgo na prvi tekmi državnega prvenstva. Proti Skjernu nato drugi udarec. 5-minutni mrk v ključni fazi obračuna je Dancem pomagal do zmage. Po vnovični zmagi v državnem prvenstvu in pričakovani zaušnici s strani PSG-ja pa je prišla še Ribnica. Tekmec, ki je lačen, ki bo šel preko meja za zmago proti Celju in tekmec, ki je naposled povzročil erupcijo vseh čustev pri Branku Tamnšetu. Nasičenost je prišla do vrhunca in naprej ni šlo več.

Je izgubil živce na treningu? Seveda. Je izgubil živce na tekmah? Vsakič. Je klubu in igralcem želel škodovati? Nikoli. Je perfekcionist in to je želel prenesti tudi na svoje varovance. Priprave so bile večkrat mučne, naporne in morda kdaj tudi predolge. A vse to v želji po popolnosti. S prihodi in odhodi na letni bazi se v Celju tega nikoli ni dalo doseči. Iz dane situacije potegniti maksimum, to je v Celju vselej znal narediti.

In najbrž bi to znal narediti tudi v Veszpremu.

Madžarski velikan in njegovi navijači hrepenijo po zmagah. Liga prvakov je veliki cilj, ki je bil lani daleč kot že dolgo ne. Po štirih letih je Veszprem ostal brez zaključnega turnirja, po 11 letih je izgubil še državno prvenstvo. Vranješ je dejal, da v letošnjo sezono končno vstopa s svojo ekipo. Z lansko se očitno ni uspel poistovetiti, a jarek med trenerjem in glavnimi (tudi lanskimi) igralci je bil prevelik. Šved, ne glede na renome in kvaliteto, je moral zapustiti ekipo. Skupaj s svojim pomočnikom in športnim direktorjem Nikolo Eklemovičem.

Zvezdnike in bogataše pri Veszpremu je prevzel nekdanji madžarski reprezentant in tudi igralec Veszprema Istvan Gulyas, a vprašanje ali bo uspel zadržati to pozicijo. Razni tuji mediji se že ubadajo z vprašanjem za milijon dolarjev. Omenja se David Davis, ki je deloval v vlogi pomočnika trenerja pri Vardarju, ko je ta osvojil Ligo prvakov. Španec je zdaj trener Egipta, preskok kvalitete in odgovornosti pa bi bil zanj morda prevelik. Jaz stavim na Branka Tamšeta. Tudi privoščil bi mu.

Prvič bi se soočil z vodenjem izdelanih igralcev. Nekatere je tudi sam izoblikoval, druge pozna do najmanjšega detajla, saj je bila takšna narava dela ob pripravi na tekmo proti Veszpremu. In Madžari verjetno ne iščejo dolgoročne rešitve, temveč nekoga, ki bi naredil instant rezultat s tem, kar imajo. In ravno to, potegniti maksimum iz tega, kar imaš, je specialiteta Branka Tamšeta. Če bi dobil priložnost in če bi mu iz te ekipe uspelo potegniti največ, kar se da, bi bilo dovolj tudi za naslov, ki si ga Madžari tako močno želijo.

Z odhodom Vranješa pa se odpira še ena fronta. Šved je z izgubo službe pri Veszpremu bržkone ostal tudi brez svetovnega prvenstva v vlogi trenerja madžarske reprezentance. Madžarska rokometna zveza tega sicer še ni potrdila, a gre pričakovati, da bo prišlo tudi tukaj do menjave. Novi trener Veszprema bo bržkone tudi trener reprezentance. Tudi to bi bilo za Tamšeta nekaj novega, a hkrati mamljivega.

Foto: Sportida.com