Analiza po SP: Pričakovalo se je več

Pri Smučarski zvezi Slovenije so analizirali nastope slovenskih tekmovalcev na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Saalbachu. Ocena je pričakovana, saj so od nastopov pričakovali in tudi napovedovali več. Po mnenju vodje panoge za alpsko smučanje Matjaža Šarabona je "glavni problem alpskega smučanja pomanjkanje vadbene infrastrukture".

Dosežki slovenskih tekmovalcev so zaostali za pričakovanji. Smukač Miha Hrobat in veleslalomist Žan Kranjec sta odkrito merila na odličje, prav tako je vrhunski dosežek napovedovala tudi dvakratna smukaška prvakinja Ilka Štuhec. Brez presežka so minili tudi nastopi Neje Dvornik in Ane Bucik Jogan v slalomu in veleslalomu.

Edina, ki sta izboljšala svoji uvrstitvi v primerjavi s sezono od oktobra, sta bila Andreja Slokar s šestim mestom na slalomu ter Nejc Naraločnik, ki je s 14. mestom na superveleslalomu prišel do izida kariere.

Na SZS se pri uresničevanju strategije razvoja, ki temelji na strokovnem delu z mladimi, zavedajo izzivov, so zapisali. Ti so povezani tudi z “naravnimi danostmi in s tem povezanimi izzivi vadbe tekmovalcev v lokalnem okolju”. Baza tekmovalcev je v zadnjih letih upadla in potencial za doseganje odličnih rezultatov se je zmanjšal, kar Šarabon povezuje z odsotnostjo dostopnih vadbenih površin.

“Za razliko od večine drugih športov pa tudi drugih dejavnosti, alpsko smučanje nima svojega poligona, kjer bi lahko nemoteno trenirali in tekmovali v stabilnih in predvidljivih razmerah. Vadba pa bi bila logistično enostavna, hitro dostopna in ekonomsko sprejemljiva,” glavni izziv, ki v prihodnje čaka zvezo, izpostavlja Šarabon.

Prve korake so letos že naredili s sodelovanjem z nekaterimi slovenskimi smučišči. Ta pod posebnimi pogoji omogočajo vadbo lokalnim klubom in društvom.

“Veliko upanja polagamo na dogovore na lokalni ravni za tako imenovana urbana smučišča, kjer bi znotraj mestnih površin lahko že za najmlajše otroke izvajali osnovno vadbo za katero koli obliko drsenja po snegu in s tem širili bazo, ki bo kasneje omogočala ponovni dvig slovenskega alpskega smučanja na raven, ki si jo zasluži,” meni vodja panoge.

“Veliko časa in energije bomo vložili v dvig kompetenc trenerjev, kar se bo odrazilo v posodobitev in povečanje učinkovitosti trenažnega procesa otrok in mladincev, izboljšalo njihovo fizično pripravo in motorične sposobnosti ter prispevalo k njihovi socialni in čustveni inteligenci. Vse to bo zainteresiralo ne samo otroke in mladostnike ter njihove starše, pač pa tudi društva in klube, občine, vrtce in šole, da bodo odigrali dejavno vlogo pri vnovičnem dvigu priljubljenosti smučanja,” je prepričan Šarabon.

Foto: Sportida.com
Vir: STA