Avtor: Nejc Mravlja
12. 11. 2024, 13.57
Včasih se zdi, kot bi bilo zakleto. Podrobno spremljati športnika, kako bo nanizal še eno vrhunsko predstavo in ti kot avtorju z novim junaškim dejanjem podkrepil vsebino nove kolumne, potem pa se zgodi nekaj takega: Remka Pasveerja, ta hip najbolj karizmatičnega vratarja v elitnem nizozemskem nogometnem prvenstvu, je na nedeljskem obisku v rodnem Enschedeju dvakrat – obakrat za vodstvo in obakrat z roba kazenskega prostora začaral Twentejev režiser na sredini igrišča Michel Vlap. Ajax je v obeh primerih znal odgovoriti in prek dvojca Davy Klaassen-Bertrand Traoré obakrat poravnal izid, a je za zmago navzlic priložnostma Traoréja in Chube Akpoma v končnici ostal prekratek. Navzlic prekinitvi odličnega niza sedmih zmag (v prvenstvu in evropski ligi) je kultni vratar, ki je prejšnji petek vpihnil že 41. svečko, po koncu vročega gostovanja športno čestital tekmecem in hitel bodriti soigralce. Še ena od lastnosti, s katerimi si navkljub za nogometnega profesionalca častitljivi starosti iz dneva v dan pridobiva vse več simpatij.
Pozitivni norec, kot mu ljubkovalno pravijo navijači, ima na hrbtu številko 22, a je v enem najbolj uglednih evropskih klubov suverena vratarska številka 1. 41 let … pa kaj potem?! Pasveer se drži preprostega vodila, ki ne vključuje aluzije na starost: »S svojim telesom moraš iz dneva v dan dokazovati klubu, da delaš vse, kar je v tvoji moči.« In to tudi počne. Noben drug čuvaj mreže iz Eredivisie za fotografe ne leti tako prikupno kot prav Ajaxov zimzeleni Remko.
188-centimetrski vratar z vikinškim videzom je – podobno kot dizelski motor – potreboval dlje časa za karierni zagon. V prvoligaški konkurenci je debitiral kot plavolasi dvajsetletnik z v primerjavi z danes bistveno manj košato pričesko za domači FC Twente. Šele čez slabih pet let si je uspel izboriti stalno mesto v enajsterici tedaj drugoligaškega Go Ahead Eagles v Deventerju. Sledilo je poglavje pri Heraclesu v Almelu ter vlogi številke dve pri eindhovenskem PSV in v arnhemškem Vitesseju. Pod črto: solidna članska kariera in nič več.
Potem pa se je zgodilo usodno poletje 2021. Tedaj 37-letnega Pasveerja so si zaželeli pri Ajaxu in v njem videli občasno zamenjavo za dokazanega reprezentanta Maartna Stekelenburga. Vsaj tako so mislili. Ko pa je Stekelenburg po treh tekmah moral na operacijo dimelj, se je ponudila priložnost Remku: ob koncu pomladi 2022 je v dresu najtrofejnejšega nizozemskega kluba osvojil naslov prvaka in veljal za eno od ključnih figur zmagovite poti, četudi je zaradi zlomljenega prsta izpustil zadnjih 11 tekem.
“Norcu“ pa se je kmalu zgodilo še nekaj bolj odštekanega. Pasveer je 22. septembra 2022 pri rosnih 38 letih dočakal še ognjeni krst v nizozemski članski reprezentanci. Tedanji selektor Louis van Gaal je bil s sodelavci v stiski, kar zadeva vratarsko mesto. Pasveer se je stroki za zaupanje zahvalil na najlepši možen način: na tekmi lige narodov proti Poljski in Robertu Lewandowskemu ni prejel gola, soigralci pa so za zmago zadeli dvakrat. Tri dni zatem je pri uspehu nad Belgijo (1-0) začaral še Edena Hazarda in Kevina de Bruyneja. Nagrada kakopak ni izostala. 39-letni Pasveer je s soigralci odletel na mundial v Katarju kot reprezentančna številka tri za PSV-jevim Andriesom Noppertom in Feyenoordovim Justinom Bijlowom.
Remkov oče Eddie – tudi sam dolgoletni vratar mdr. Twenteja – je v tedaj odmevnem intervjuju za najpriljubljenešji lokalni medij v Enschedeju z orošenimi očmi priznal, da se je “… Remko pred poldrugim letom iz Vitesseja k Ajaxu preselil v vlogo tretjega vratarja, kar je bila že sama po sebi posebna zgodba. Zdaj bo potoval na svetovno prvenstvo. Vse skupaj zveni kot otroška pravljica.“ In kot srečen konec dolge, dolge kariere.
A Pasveer mlajši še ni pomislil na upokojitev. Niti takrat, ko je po katarskem mundialu zdrsnil v formi in izgubil status prvega vratarja amsterdamskega ponosa … Za vedno … Vsaj tedaj se je tako zdelo. V še mlado sezono 2024/25 je krenil kot druga do tretja izbira novega Ajaxovega trenerja Francesca Fariolija: za 23-letnim nemškim Kosovcem Diantom Ramajem in 24-letnim Jayjem Gorterjem, a je 35-letni italijanski strateg imel drugačen načrt.
Najpozneje na povratni tekmi drugega kola kvalifikacij za evropsko ligo se mu je Remko oddolžil za poverjene minute. V maratonskem izvajanju enajstmetrovk proti slovensko obarvanemu Panathinaikosu (13-12) je zaustavil pet strelov, enega pa celo dobitno sprožil. “Streljanje in branjenje enajstmetrovk je treniral v nedogled, da smo ga bili že vsi po malem siti, “ se je po srhljivki pridušal pet let mlajši Farioli in smeje dodal: “Na treningu je redno grešil in prejemal gole. Danes sem bil prepričan, da bo ubranil vsaj eno, če ne dve enajstmetrovki. Nikakor pa nisem verjel, da mu bo uspelo zadeti.”
Ko so v igri presenečenja, je Pasveer vsekakor pravi naslov. Očitno se z leti še izboljšuje. To jesen je polovico (10 od 20) tekem na vseh frontah sklenil brez prejetega zadetka. Naslednji cilj Ajaxovega metuzalema je osvojitev novih lovorik. Idealen scenarij bi bila rekordna 37. prvenstvena zvezdica, s katero bi »božji sinovi« na čelu s staro sabljo – prihodnjo pomlad jih bo štela že 41 in pol – prekinili triletni domači post brez primata v Eredivisie.
