Avtor: Šport TV
30. 1. 2020, 16.19
No, pet tradicionalnih velesil v rugbyju – in Italija. Pustimo sedaj ob strani vse glasnejša mnenja, da bi moral biti šesti udeleženec v tem starodavnem turnirju vselej na novo izbran v nekakšnih kvalifikacijah, saj so vsaj Gruzijci najmanj enakovredni našim zahodnim sosedom, in poglejmo, kaj nas čaka v prihodnjih nekaj tednih.
Pokal šestih narodov po končanem svetovnem prvenstvu, kot je letošnji, ima vselej dodatno dimenzijo zanimivosti, saj se je jeseni na Japonskem končal tekmovalni cikel in vsi najboljši že gledajo proti novemu SP, ki bo 2023 zopet v Evropi, v Franciji. Le dve od reprezentanc (Anglija in Škotska) sta obdržali stara selektorja, v moštvih pa se je pojavljajo nova imena z željo po dokazovanju.
Letošnji pokal šestih narodov boste lahko s prenosi spremljali na Šport TV.
Tudi pri Italiji, ki je zadnja leta abonirana na tako imenovano leseno žlico, »priznanje« za ekipo, ki osvoji zadnje mesto. Novi (začasni) strateg, Južnoafričan Franco Smith, bo moral najti primerno zamenjavo za karizmatičnega kapetana Sergia Parisseja, ki bo v Rimu – bržčas proti Angliji v zadnjem krogu – odigral svojo poslovilno tekmo, ki jo je na SP proti All Blacksom odpihnil hurikan Hagibis. Mladi val vodi odlično krilo scruma iz Gloucestra Jake Polledri, igra v liniji pa je absolutno odvisna od forme prvega odpiralca Tomasa Allana.
Prav na mestu odpiralca imajo precejšnje težave Škoti. Prvi zvezdnik Finn Russell, eden od najbolj domiselnih playmakerjev na svetu, je moral zapustiti priprave zaradi kršenja discipline (beri: ponočevanja). Čeprav je Adam Hastings, ki ga bo zamenjal vsaj na prvi tekmi, trenutno v dobri formi, zaradi tega dejstva in številnih poškodb lahko boli glava trenerja Gregorja Towsenda, ki se bo najbrž zaman trudil, da bi temno modri skočili višje od petega mesta.
Irska, ki je predlani osvojila Grand Slam, gre v nov cikel z novim trenerjem Andyjem Farrellom (očetom kapetana Anglije Owenom) in brez dolgoletnega kapetana, sidraša Roryja Besta. Vse štiri irske province igrajo odlično tako v ligi Pro 14 kot v pokalu prvakov, vprašanje pa je zdravstveno stanje odpiralca Jonnyja Sextona. Irci bodo letos vztrajali s preizkušeno taktiko hitre obrambe in izkušeno zasedbo, kjer je novo ime čep (št. 8) Caelan Doris, 21-letnik iz Leinstra.
Pri Francozih je po kaosu Jacquesa Brunela krmilo prevzel Fabien Galthié, svojčas reprezentančna spojka in sedaj že prekaljeni trenerski maček. Obeta se nadaljevanje menjave generacij in kaže, da bosta še več veljave dobila mlada spojka Antoine Dupont in odpiralec Romain Ntamack. Je pa pri Franciji že po pravilu težko uganiti, česa je sposobna. Lahko igra pod vsako kritiko, lahko pa nadigra vsakogar. Le povprašajte Novo Zelandijo …
Navijači Walesa nestrpno čakajo, kako bodo njihovi fantje in aktualni prvaki igrali pod vodstvom Wayna Pivaca, ki je zamenjal Warrena Gatlanda, tvorca valižanskega preporoda v zadnjem desetletju. Neumorni motor ekipe, kapetan Alun Wyn Jones, ne kaže znakov staranja, v tretjo vrsto scruma se vrača Taulupe Faletau, ki so ga rdeči še kako pogrešali na SP, toda Wales ima manjši bazen talentov kot konkurenca in pozna se vsaka poškodba. Še vedno ni nared odpiralec Gareth Anscombe, vprašljivo je zdravstveno stanje hitronogega prostega branilca Liama Williamsa.
Pa Angleži? Tisti Angleži, ki so na SP povsem nadigrali All Blackse, pa potem klecnili pred Južno Afriko v finalu? Tisti Angleži, ki jih pretresa škandal z dvojnimi prvaki Saraceni, ki dajejo pol ekipe in se bodo morali zaradi finančnih nepravilnosti preseliti v drugo ligo? Eddie Jones je dobil novo pogodbo in je že smelo napovedal, da želi njegova Anglija postati ena od legendarnih ekip. Smer razvoja je znana, vse pa bo podrejeno uspehu v letu 2023. Angleži imajo zanimivo kombinacijo izkušenj in mladosti in čeprav tudi njih mučijo poškodbe (manjka denimo Billy Vunipola) so prvi favoriti za zmago, ki jo čakajo od leta 2017.
Foto: Šport TV
Avtor: Grega Sever
