Avtor: Nejc Mravlja
3. 11. 2026, 11.30
Nogomet zna biti nenavadno birokratski. Napadalec zadeva, obrambni igralci ga preklinjajo, tribuna skandira njegovo ime, nekdo v pisarni pa še vedno preverja letnico rojstva. Niclas Füllkrug to jesen kljubuje času in niza pravilne odgovore. Triintrideset let, dovolj kilometrov za obsežno servisno knjižico in toliko golov, da postaja razprava o napadalčevem roku trajanja že nekoliko nerodna. V prvi vrsti za tiste, ki morajo pojasnjevati, zakaj bi ga bilo treba pustiti ob strani.
V torek je Borussia Dortmund dobila skoraj popoln prikaz te zadrege. V drugem kolu nemškega pokala je proti Werderju vodila z 2-0, ko je Daniel Thioune posegel po rezervistih. Med njimi je bil tudi stari znanec črno-rumenih. Füllkrug je v 65. minuti zadel z bele pike, tri minute zatem pa vehementno krenil s sredine igrišča in z natančnim strelom z dobrih 20 metrov poravnal izid. Marcel Sabitzer je z imenitnim prostim strelom v sodnikovem dodatku domačim vendarle zagotovil pot v osmino finala in zaključil Werderjevo pokalno avanturo, ikonični napadalec pa je dortmundski zasedbi pripravil precej neprijetno srečanje s spomini.
Pri drugem zadetku niti malo ni ustrezal svoji običajni igri. Postavna devetka naj bi stala med branilcema, čakala uporaben predložek in v pravem trenutku nastavila čelo. Tokrat pa se je Füllkrug z žogo sprehodil proti tekmečevemu kazenskemu prostoru in hlastno dokončal delo. Ko igralca dovolj dolgo opisujemo z eno samo lastnostjo, nazadnje presenečeno ugotovimo, da jih ima več. Borussia, s katero je še pred dobrima dvema letoma zaigral celo v finalu lige prvakov, je to obnovitveno lekcijo prejela brezplačno.
Štiri dni pozneje je prišel Hoffenheim. V soboto je na Weserstadionu dolgo ostajalo odprto vprašanje, na katero stran se bo nagnila usoda tekme, dokler ni v 57. minuti dolga podaja vratarja Karla Heina našla mojstra, ki trenutno sleherni dvoboj razume kot osebno povabilo. Füllkrug se je otresel nasprotnikov in z levico začaral Oliverja Baumanna. Zmago z 2-0 je v 82. minuti po podaji Marca Grülla potrdil zlati joker Eren Dinkçi. Rečni otočani so si zaslužili nove tri točke, Hoffenheim pa je doletelo boleče spoznanje: starosti napadalca le ni priporočljivo zamenjevati z njegovo navidezno nemočjo.
Devet prvenstvenih golov, vsaj zadetek na sedmih ligaških tekmah v nizu, ki je pred Füllkrugom kot zadnjemu članu Werderja uspel nikomur drugemu kot Rudiju Völlerju. Zdajšnji športni direktor nemške reprezentance je v sezoni 1982/83 na sedmih zaporednih prvoligaških izzivih zadel osemkrat, Füllkrug je v enakem obsegu tekem dosegel še gol več. Če jim dodamo še pokalne tri, je že pri osupljivi dvanajstici. Številke imajo prijetno lastnost, da slabo prenašajo pokroviteljski ton. Ko se ob tvojem priimku boči Völlerjevo ime, ne gre več za drobno zgodbo o simpatičnem povratniku, ampak postane vstopnica v spoštovanja vredno elitno družbo.
Füllkrugova večplastnost se ne konča z zadnjim dotikom. Na nemški nacionalni televiziji so v sobotnem pregledu ligaških tekem v analizi Werderjeve igre nazorno pojasnili, kako neustrašno diha za ovratnik tekmečevim branilcem, odpira prostor in z odlaganjem žoge približuje soigralce nasprotnikovim vratom. Ko se zeleno-belim uspe izviti iz pritiska, imajo prikladen naslov za dolgo podajo. Nekdo jo mora sprejeti, prenesti udarec v hrbet in ohraniti napad pri življenju. Takšno delo je nujno za uspeh ekipe, a se le redko prebije v izbor najlepših potez.
Seveda Füllkrug vsega ne more opraviti sam. Proti Hoffenheimu je Amos Pieper pred odmorom z golove črte počistil Hložkov strel z glavo. Brez tega bi sobotna zgodba lahko zavila v drugo smer. Prvi asistent lige Marco Grüll ustvarja, vmes soigralci vneto tečejo in zapirajo prostor. Zasluga trenerja Thiouna je, da je moštvo povezano tudi takrat, ko žoga ni pri njegovem najboljšem strelcu. Kult junaka je prijeten za prodajo majic, a moštvo vsekakor potrebuje še deset ostalih, ki vmes opravijo svoje.
Poleti tak razplet nikakor ni bil samoumeven. V West Hamu so se vrstile poškodbe, polletna milanska epizoda ni prinesla odrešitve. Werder je v ne tako oddaljeni preteklosti že imel dovolj izkušenj z odmevnimi imeni, ki so bila prej predmet zdravstvenih poročil kot nasprotnikovih priprav. Dvom je bil razumljiv. Telo ni pozabilo preteklih težav samo zato, ker je spet obleklo zeleno-beli dres.
Tudi pripoved o brezhibno načrtovani vrnitvi bi bila preveč udobna. Spomladi so v Bremnu najprej gledali drugam, tudi k Thijsu Dallingi, in izgubili finančno tekmo s Kölnom. Füllkrug je prišel na izposojo in pri tem pristal na občutno nižjo plačo. Danes je lahko v tem videti poslovno genialnost. Poleti je bilo precej več tveganja. Nogometni direktorji imajo srečo, da se naknadni komentarji običajno pišejo ob ogledu zadetkov in ne ob prebiranju zdravniških izvidov.
Toda vrnitev ima svojo logiko. Füllkrug v Bremnu pozna težo dresa, kakor tudi okolje pozna njega. Po letih kariernih zasukov je zopet postal pomemben, uporaben, slišan. Pripadnost sama ne zdravi mišic, lahko pa človeku vrne veselje do dela. Njegovo negodovanje ob menjavi v Mainzu je bilo skoraj komično: želel si je prej z igrišča, ker je bil povsem izčrpan. Napadalec, ki po dveh golih godrnja, da ga trener premalo varčuje. Dokaz več, da imajo v Bremnu trenutno sladke skrbi …
Manj sproščeno je vprašanje Füllkrugove uvrstitve na reprezentančni seznam. Jürgen Klopp je opozoril na igralčevo starost ter ločil sedanjost, srednjeročno in dolgoročno prihodnost. Vrat mu ni zaprl, a tudi Füllkrug selektorjevih besed ni kratko malo razglasil za zavrnitev. Prav je, da selektor razmišlja dlje od naslednjega tedna, vendar sedanjost ni nadležna administrativna faza, ki jo je treba potrpeti, dokler ne dozori temeljito izbrana generacija.
Ob tem je »emšo« prikril imenitno ironijo. Harry Kane je v ponedeljek pri 33 letih prejel zlato žogo. Seveda nagrada ne more izenačiti kakovosti obeh napadalcev, lepo pa pokaže, koliko pove rojstni list brez preostalega konteksta. Ista številka nekomu sveti ob največjem posamičnem priznanju, spet ob drugem sproži pomislek o (ne)vključitvi na reprezentančni seznam. Pri ocenjevanju nogometašev bi bilo zato vendarle koristno najprej gledati vsebino na igrišču.
Füllkrugova kandidatura ne zahteva rezerviranega mesta na vsakem naslednjem velikem tekmovanju. Zahteva pošten odgovor na preprosto vprašanje: ali je lahko uporaben zdaj? Selektor lahko presodi, da potrebuje drugačen profil, več hitrosti ali drugačno razporeditev vlog. To so nogometni razlogi. Sama starost pa mu ne jemlje sposobnosti, da pravočasno zadrži žogo, spretno poveže napad ali v tesni končnici spravi branilca iz ravnotežja. Mlajši soigralec lahko ob njem tudi napreduje. Od izkušenj glava ne boli ali kot je pred dnevi slikovito navrgel Thioune: »Izkušnje ne porabljajo nujno vsega kisika v garderobi.«
Füllkrug je doslej na 24 reprezentančnih tekmah zbral 14 golov. To seveda ni doživljenjska članska izkaznica, a bi morala biti dovolj tehtna referenca, da kandidature ni mogoče odpraviti z dvignjeno obrvjo, vsaj dokler forma ponuja kakovostne dokaze. Reprezentanca potrebuje merila, ki jih lahko igralec doseže na zelenici. Letnice rojstva ne more popraviti niti s tremi goli na teden.
Pri takšnem nogometašu je sicer potrebno znati odmerjati minute. Torkova vloga jokerja s klopi je ponudila dovolj zgovoren argument, da uporabnost ne zahteva avtomatičnega mesta v začetni postavi. Njegova zdravstvena preteklost ostaja pomembna in jesenski niz ni jamstvo za pomlad. Prav zato je razumno presojati njegovo pripravljenost sproti: iz tedna v teden, iz meseca v mesec. Vnaprej določen rok uporabnosti je bolj priročen za izpolnjevanje preglednice kot za sestavljanje napada.
Bremen bo moral rešiti še eno enačbo. Füllkrug je pogodbeno vezan na West Ham do leta 2028, posoja pa dolgoročnega vprašanja ne rešuje. Morebitna odškodnina bo morala preživeti sito klubskega proračuna, četudi bi jo tribune najraje poravnale z aplavzom. Werderjeva športna šefa Clemens Fritz in Peter Niemeyer si zaradi njegove forme lahko oddahneta, vendar uspešen povratek še ne izbriše vseh vprašanj o delu vodstva. Dober napadalec lahko zakrije marsikatero razpoko. Naloga kluba je, da jih medtem uspešno popravi.
Za zdaj ima Werder razlog, da se veseli naslednje tekme. To po nekaj negotovih letih ni majhna stvar. Füllkrug je našel kraj, kjer njegova preteklost nekaj pomeni in njegova sedanjost nekaj velja. V torek je zadel dvakrat, v soboto nadaljeval osupljiv strelski niz, nemška javnost pa še kar šteje leta. Naj jih. V Bremnu se bodo do naslednjega rojstnega dne precej raje ukvarjali s Füllkrugovimi goli.
Foto: Fabio Deinert/Bundesliga via Getty Images
