Na čelu svetovnega biatlona odslej Slovenec

Dolgoletni sekretar biatlonskih tekmovanj na Pokljuki in član izvršnega odbora Mednarodne biatlonske zveze Tim Farčnik je edini kandidat za novega predsednika krovne mednarodne zveze. Potrditev na volilnem kongresu konec tedna v nemškem Berchtesgadnu zato velja le še za formalnost.

“Vesel sem, da se je cela biatlonska družina poenotila okrog moje kandidature. To je potrditev, da smo dobro delali v preteklosti in se strinja s takšno usmeritvijo tudi za naprej,” je po tem, ko je postalo jasno, da je edini kandidat za predsedniško mesto, za STA povedal 46-letni Kranjčan.

Na vrhu zveze bo zamenjal 72-letnega Šveda Olleja Dahlina, ki se mu izteka mandat, potem ko je leta 2018 po korupcijski aferi na vrhu Ibuja zamenjal Norvežana Andersa Besseberga.

Tokrat je zanimivo, da je Farčnik edini kandidat. V preteklosti je bilo teh vedno več, slovenski ljubitelji biatlona pa se spomnijo tudi kandidature Janeza Vodičarja leta 2006, ko se je na kongresu v Hanti Mansijsku pomeril z dolgoletnim predsednikom Bessebergom (1992-2018), a se takrat ni razpletlo po slovenskih notah.

Za letošnji kongres se je v biatlonskih krogih najavljala tudi kandidatura slovitega norveškega biatlonskega asa Oleja Einarja Bjoerndalna, a se ta v boj ni podal.

“Mislim, da je zelo pomembno, da smo enotni,” je še dejal Farčnik, ki se zaveda, da so nekatere predsedniške kandidature v preteklih letih privedle tudi do trenj in nemirov znotraj organizacije. PO njegovem je izhodišče tokrat povsem drugačno.

Na vprašanje ali je enotna podpora svetovnega biatlona zanj večje priznanje ali odgovornost, je Farčnik, ki se je izvršnemu odboru Ibuja pridružil šele pred štirimi leti, razmišljal: “V prvem trenutku je to seveda izjemno priznanje za dobro delo in veliko izkazano zaupanje. v naslednjem pa to pomeni veliko odgovornost in zavezo, da se zelo dober položaj našega športa obdrži in da najdemo prave ideje za nadaljnji razvoj.”

Da je izziv velik, je jasno tudi iz Dahlinovega pisma ob vabilu na kongres, kjer odhajajoči predsednik izpostavlja, da je biatlon trenutno v izjemno dobrem položaju v mednarodnih merilih svetovnega športa in se je za vse opravljeno zahvalil svojim sodelavcem in organizatorjem.

Med pomembnejšimi dosežki je izpostavil novo oktobrsko tekmo v olimpijskem parku v Münchnu, ki naj bi z mestnim tekmovanjem pridobila nove biatlonske navdušence, predvsem mlade, rekordne so številke televizijske gledanosti in prisotnosti biatlona na različnih digitalnih platformah.

Manj opazne, a nič manj pomembne so trajnostne rešitve, ki jih biatlon išče za svoja tekmovanja, kar so opazili tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok) in krovni biatlonski organizaciji zato lani podelili posebno nagrado. Prehod parabiatlona pod okrilje krovne zveze pa je Šved označil za nov mejnik v razvoju tega športa.

Farčnik, oče treh otrok, je pred velikim izzivom, obenem pa bržkone eden najizkušenejših biatlonskih delavcev v svetu z več kot četrt stoletnimi izkušnjami. V organizacijo tekmovanj na Rudnem polju je vpet že od najstniških let, uradno pa se je ekipi pridružil med študijem na Ekonomski fakulteti leta 1998.

Kasneje je bil vpet v različne službe v organizaciji svetovnih pokalov in prvenstev, največ na področju trženja, od leta 2020 pa je tudi sekretar Pokljuke in bil glavni operativec na SP v koronskem letu 2021.

A bogate organizacijske in športne izkušnje, tudi sam se še vedno rad poda na smuči in kolo, je med drugim nabiral tudi kot sodelavec ali vodja v projektih, kot so Festival evropske olimpijske mladine na Bledu 2003, vaterpolsko EP v Kranju in Ljubljani 2003, veslaško SP 2011 ter vrsti tekmovanj za svetovni pokal ter mastersov v vaterpolu, veslanju in tudi zimskih športih.

Ob pridružitvi izvršnemu odboru Mednarodne biatlonske zveze je ob dobro organiziranih serijah zimskih tekmovanj izpostavljal priložnost, ki jo biatlonu pri razvoju in promociji ponuja tudi poletna serija tekem.

Vnaprej je znano tudi, da je edina kandidatka za podpredsedniško mesto

Švedinja Sofia Domeij, za zakladnika pa Avstrijec Christian Scherer. Za preostalih šest mest v izvršnem odboru, kjer pa mora biti upoštevana tudi razdelitev mest po spolu, pa kandidirajo Slovakinja Paulina Batovska Fialkova, Norvežan Tore Boygard, Bolgar Atanas Ivanov Furnadšijev, Estonec Tarmo Karsna, Ukrajinec Ivan Krulko, Francozu Fabien Saguez, Italijanka Nathalie Santer, Nemec Stefan Schwarzbach, Kanadčan Michael Walker, Britanka Elizabeth Winfield in Švicarka Tamara Wolf.

Med 14 kandidati za deset mest v tehničnem komiteju Ibuja pa je tudi nekdanji slovenski olimpijec Janez Ožbolt.

Na kongresu v Berchtesgadnu bodo določili tudi gostitelja SP 2031. Kandidata sta švedski Östersund in finski Kontiolahti. Že pred uradnim kongresom pa se različna delovna telesa dogovarjajo tudi o razvojnih programih, finančni podpori projektom in koledarjih.

Vir: STA
Foto: Sportida.com