Avtor: Blaž Magdič
22. 3. 2026, 21.57
Sedemintridesetletna članica celjskega Kladivarja je pred tem na dvoranskih SP doslej osvojila eno srebrno (2025) in eno bronasto kolajno (2022). Tokrat je za dva cm zaostala za svojim slovenskim rekordom 4,82 m, ki ga je dosegla 2. marca 2023 v Češki Ostravi.
Tretje mesto so si v Torunu s 4,70 m razdelile Švicarka Angelica Moser, evropska prvakinja na prostem in v dvorani, Čehinja Amalie Švabikova, bronasta pred tremi leti na dvoranskem evropskem prvenstvu, ter Novozelandka Imogen Ayris, katere največji uspeh je bil bron s tekme britanske skupnosti narodov leta 2022.
Naslov v Torunu z lanskega prvenstva v kitajskem Nanjingu je neuspešno branila Francozinja Marie-Julie Bonnin, ki je bila sedma s prav tako 4,70 m, vendar v več poskusih.
Šutej je finale začela prva po vrsti in je letvico na 4,35 m preskočila prvič. Na 4,55 je tekmovalo nato vseh 13 tekmovalk, tudi tu je bila Ljubljančanka, ki v zadnjem obdobju živi v Celju, prvič prek letvice.
Edina, ki je prvo višino izpustila, je bila branilka naslova Bonnin, ki je bila na 4,55 uspešna drugič in je bila za vodilnimi potem sama na osmem mestu.
Varovanka trenerja Milana Kranjca je bila nato visoko prek letvice tudi tretjič, ko je preskočila 4,70 m. Prvič so bile uspešne tudi vse favoritinje razen Bonnin, ki je znova nadaljevala šele po drugem skoku.
Kar deset atletinj je nadaljevalo na 4,80 m, kar je bil izid sezone Tine Šutej in le dva centimetra pod njenim državnim rekordom izpred treh let. Slovenka je prva zmogla tudi to prepreko, tudi tokat prepričljivo. Po naslednjem skoku Caudery pa se je letvica zelo majala, a ostala na stojalu.
Ostalih sedem tekmovalk je bilo prvič neuspešnih in Šutej ter Caudery sta prevzeli vodstvo. Tudi v naslednjih skokih nobeni drugi ni uspelo preskočiti letvice in že tedaj je bilo jasno, da bo Šutej najmanj srebrna.
Šutej je nato 4,85 m letvico prvič na tem SP podrla, a je bila dokaj blizu uspeha, nato je bila neuspešna še drugič. V svojem drugem skoku pa je bila uspešna Britanka in zmagala, saj je Šutej v tretjem skoku skoraj ponovila prvega na tej višini.
Vse članske medalje je Šutej, nekdanja mladinska svetovna podprvakinja, osvojila po tridesetem letu, prvo s srebrom na dvoranskem EP prav v Torunu leta 2021. Zadnje v seriji odličij si je zagotovila septembra lani na SP na prostem, ko sta bili v Tokiu pred njo le Katie Moon in dvakratna svetovna dvoranska prvakinja Sandi Morris iz ZDA, ki pa ju kot edinih iz svetovnega vrha ni bilo na Poljskem.
Leta 2022 je bila Šutej prav tako bronasta, predlani je bila tretja v Glasgowu v skoku v višino Lia Apostolovski, ki zaradi poškodbe v Nanjingu ni mogla braniti brona, zato pa je srebro osvojila Šutej.
Slovenska atletika je tako na zadnjih štirih prvenstvih prišla do štirih odličij, prej pa na 17 prvenstvih skupaj do petih. Marija Šestak je za nastop leta 2018 v Birminghamu prejela srebro namesto brona. Leta 2008 je namreč bila v Valencii tretja, a je napredovala, ker so pozneje odkrili, da je bila ena izmed tekmic pozitivna na dopinškem testu.
S tem se je na vrhu seznama pridružila Britti Bilač, ki je bila v skoku v višino druga leta 1995 v Barceloni, in Jolandi Čeplak, drugi na 800 m leta 2004 na SP v Budimpešti.
Bronasti sta bili še Brigita Bukovec na 60 m ovire leta 1995 v Barceloni in Jamajčanka Merlene Ottey na 60 m leta 2003 v Birminghamu. Tudi slednja je svoje 31. odličje na velikih tekmovanjih, edino za Slovenijo, zaradi dopinga tekmice osvojila naknadno. Na zmagovalni oder dvoranskih SP so tako za Slovenijo doslej stopile le atletinje.
Foto: Sportida.com
Vir: STA
