”Po koncu kariere športnikom službe in triletna socialna varnost”

Na Ptuju je na predvečer dneva slovenskega športa potekal posvet, ki se ga je med drugim udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan. Slednji je kot osrednji dosežek ministrstva izpostavil predvsem spremembe zakona o športu, ki se nanašajo na skrb za športnike po koncu kariere.

“Vsi imamo radi vrhunske športnike in jim ploskamo, a ko končajo kariero, pogosto nanje pozabimo. Marsikateri izmed njih nima pripravljene druge kariere, zato se je država odločila, da jim bo po koncu športne poti omogočila dodatne kvote za možnost zaposlitve v državni upravi,” je zbranim dejal Židan in dodal, da je vlada zagotovila dodatnih 53 mest za zaposlitve v vojski, policiji in finančni upravi.

Židan je ob tem izpostavil še, da bo država športnikom, ki niso dokončali šolanja, po končani karieri omogočila, da tega zaključijo. “Gre za triletno socialno varnost, ki bo športnikom omogočila, da bodo lahko dokončali začeto izobraževanje, saj bi ob koncu profesionalne kariere lahko imeli težko življenje. Menimo, da jim na ta način vračamo tisto, kar so storili za promocijo države,” je dejal Židan.

Spremembe zakona o športu naj bi stopile v veljavo prvega julija prihodnje leto.

Na ministrstvu so posebno pozornost posvetili tudi vključevanju invalidov v šport in pomenu gibanja za zdravje, ki ga bo naslovil projekt z naslovom Zmigaj se do vadbe, ki bo družinskim zdravnikom na podlagi izpolnjenega vprašalnika omogočil, da bodo lahko posameznemu pacientu predpisali več telesne aktivnosti, v kolikor bodo ocenili, da bi ta lahko izboljšala njegovo zdravstveno stanje.

Posveta sta se poleg Židana udeležila tudi predsednik Športne zveze Ptuj Franjo Rozman in podžupan Mestne občine Ptuj Boštjan Šeruga. Prvi je spregovoril predvsem o programu t.i. safe guardinga, ki se nanaša preprečevanje nasilja in spolnih zlorab v športu.

“V športu želimo vzpostaviti varno okolje za vadbo, ki se ne nanaša samo na otroke, temveč tudi za strokovne delavce. Poznamo več vrst nasilja, kot sta npr. psihično ali ekonomsko. Nekdo se lahko trenerju zameri, zato ga ta ne da nastopati, kar zanj pomeni manjši zaslužek,” je o omenjenem konceptu dejal Rozman.

Izpostavil je tudi nevarnost prekomernega treniranja, kar lahko vodi do poškodb in predčasnega zaključka tekmovalne poti. Na žalost pa v sodobnem svetu vedno večjo nevarnost predstavlja spolno nasilje.

“Zaskrbljujoč je podatek, da je kar 35 odstotkov udeležencev olimpijskih iger v Parizu imelo izkušnjo s spolnim nasiljem, pri čemer ni nujno, da je prišlo do fizičnega kontakta, ampak je lahko problematično že na verbalni ravni. Z namenom preprečitve takšnih dejanj je tako potrebno oblikovati pravilnik, ki določa, kako postopati v takšnih primerih,” je za STA povedal Rozman.

Slednji se je v zvezi s tem udeležil tudi posebnega izobraževanja, ki poteka v okviru Mednarodnega olimpijskega komiteja, a je za njegovo izvajanje na nacionalni ravni pristojen Olimpijski komite Slovenije.

Pomemben dejavnik za športno udejstvovanje je tudi infrastruktura, za katero so v Sloveniji pristojne predvsem občine. Podžupan Mestne občine Ptuj je v zvezi z njenim razvojem v zadnjih letih izrazil veliko zadovoljstvo.

“Pomembno je, da je šport dostopen vsem. Vsi moramo imeti možnost in priložnost, da se ukvarjamo s športom. Na Ptuju je bilo v minulih letih okrog tri milijone investicij v športno infrastrukturo. Izpostavil bi predvsem investicije v mestni stadion in atletsko stezo. Morda bi si želeli, da bi bilo sredstev še več, a trenutno smo veseli, da lahko prenavljamo in vlagamo v infrastrukturo,” je zaključil podžupan Šeruga.

Vir: STA
Foto: