Avtor: Nejc Mravlja
15. 10. 2024, 12.46
De la Fuente je prejšnji teden v javnem nastopu pred oktobrskima preizkušnjama lige narodov obelodanil, da se v njegovem odnosu s krovno federacijo ne cedita ne med ne mleko. »Nedvomno ni običajno, da selektor evropskega prvaka nima nobenih zagotovil o nadaljevanju sodelovanja. Najbrž se kaj podobnega ne bi zgodilo mojemu predhodniku Luisu Enriqueju. Še vedno praktično delujem pod pogoji, ki smo jih dorekli, ko sem zapustil mlado reprezentanco. Glede na izide bi bilo pravično, da bi dočakal novo pogodbo.«
View this post on Instagram
Za 63-letnika medijsko streljanje bodic o svojem položaju doslej ni bilo ravno običajno. Res je. Ima pogodbo z domačo nogometno zvezo. Po drugi strani se upravičeno počuti zapostavljenega. Po navedbah najpriljubljenejšega madridskega športnega dnevnika selektorjeva letna plača znaša 600.000 evrov. Vsota, ki je znatno nižja v primerjavi s predhodniki na klopi la Roje … v prvi vrsti z Luisom Enriquejem, ki je užival v skoraj trikratniku de la Fuentejeve apanaže. Zdajšnji trener Paris Saint-Germaina je prejemal dober poldrugi milijon evrov na leto, znesek je v času prve pandem(on)ične zaušnice solidarnostno vpadel za četrtino (na 1,15 milijona evrov).
Obdobje presežkov
Razlika je vsekakor očitna. Še posebej, ko si pobliže ogledamo rezultate. Luis Enrique v štirih letih (2018-2022) s Španijo ni osvojil lovorike, še najbolj se ji je približal v polfinalu Eura pred tremi leti, ko mu je pot do odločilne bitke preprečila poznejša laureatka Italija. Enriquejev naslednik je v dveh letih dvakrat objel žlahtno srebrnino: lanskemu naslovu v ligi narodov je letos v Nemčiji dodal še uspešen naskok na celinski vrh. Po zadnji zmagi nad Dansko (1-0) trenutno beleži zavidljivih 20 zmag na 24 tekmah (ob dveh porazih in paru remijev), kar v povprečju znaša kar 2,6 točke na tekmo. Tako visok delež ni uspel nobenemu de la Fuentejevemu predhodniku.
Argumenti, ki vsekakor silijo v razmislek o izboljšanju selektorjevih delovnih pogojev, česar pa de la Fuente še ni (bil) deležen. Krovna federacija je vodilnemu španskemu finančnemu mediju zaupala podatek, da je 63-letnik s prevzemom članske reprezentance po neuspešnem katarskem mundialu pričel dobivati 200.000 evrov višjo plačo v primerjavi s tisto iz mlade izbrane vrste. Španska nogometna zveza je z de la Fuentejem februarja podaljšala pogodbo do zaključka svetovnega prvenstva 2026. Z utemeljenim razlogom, kajti prejšnja pogodba bi se mu iztekla s koncem letošnjega junija natanko na sredini vročice Eura v Nemčiji. Rekorden četrti španski naslov evropskega prvaka bi si brez dvoma zaslužil drugačno obravnavo.
Vsi vetrovi ne pihajo v isto smer
Španska nogometna zveza ima za neposlušnost svoje razloge, ki segajo v domeno politike. Afera o razvpitem poljubu Luisa Rubialesa in Jenni Hermoso po finalu lanskega ženskega mundiala je nekaj tednov zatem privedla do septembrskega slovesa bivšega predsednika zveze. Ker Rubialesov začasni namestnik Pedro Rocha ni na istem bregu s trenutno špansko politično oblastjo, pravzaprav nima potrebnih pooblastil, da bi ugodil de la Fuentejevim željam.
Zbližanju pogledov in sprejetju dogovora najbolj škoduje izbiranje novega polnopravnega predsednika zveze. Rocha španski vladi ni po godu, ker ohranja Rubialesovo dediščino, zato bi na pomemben položaj raje nastavila svojega človeka, ki bi začel z ničle. Na drugi strani ima de la Fuente veljavno pogodbo, ki jo, kar je jasno nakazal v zadnjih medijskih nastopih, vsekakor želi podaljšati, a po osvojitvi Eura povsem legitimno ne pod enakimi finančnimi pogoji.
View this post on Instagram
Plus za Španijo in ne zanj
Po vsem naštetem nikakor ne gre zgolj za vprašanje financ. De la Fuente bi si zaslužil, da zveza pripozna njegovo uspešno opravljeno delo. Španijo je vrnil na evropski prestol, navijačem rdečega besa in domači nogometni zvezi je vrnil ponos, ki je bil vse od diamantne ere 2008-2012, v kateri je osvojila dve evropski in svetovno prvenstvo, precej skrhan. Obenem pa je omogočil zvezdniški trenutek politični oblasti, še posebej premierju Pedru Sánchezu, ki se fotografskega poziranja in odmevnega sprejema z aktualnimi evropskimi prvaki kakopak ni branil. De la Fuente je neprecenljivi zlatokop, od katerega ima koristi vsa Španija. Vsa Španija … z izjemo njega samega.
View this post on Instagram
Prav odsotnost priznavanja zaslug odgovornemu je najbolj izstopala med selektorjevim odmevnim nastopom prejšnji teden. De la Fuente je z njim razumno izkoristil svoj trenutno močan pogajalski položaj. Z uspešnimi rezultati na klopi ene največjih evropskih reprezentanc si je ob karizmatičnosti pridobil simpatije tudi na mednarodnem prizorišču. S premetenim manevriranjem slačilnice v mirnem obdobju, vsekakor manj napetem kot pod predhodnikom Luisom Enriquejem, je v ospredje potisnil svoje menedžerske odlike. Paket, ki vzbuja zanimanje številnih potencialnih delodajalcev, ki mu bodo ponudili vse prej kot prazne obljube …
Foto: AP Photo/Darko Vojinovic via Guliver Images
