BLOG: Mariborski živi ščit je padel: Konec je s staromodnim razmišljanjem, privilegiji in staro slavo

Maribora, kot so ga poznale generacije, ni več. Imamo novi Maribor, kjer pa ne bo več prostora za konzervativno razmišljanje, trepljanje po ramenih, življenja na stari slavi, sploh pa ne za ekstremni lokalpatriotizem.

Maribor je bil še zadnja tradicionalna utrdba z vrha slovenskega nogometa in ena redkih v slovenskem vrhunskem športu. Klub, ki se je relativno dolgo uspel poganjati na pogon domačega kapitala, financiranje “stare šole”, dobre odnose z domačimi pokrovitelji (marsikdo od njih je medtem odšel tudi v tuje roke), predvsem pa na lokalpatriotizem, se sooča s prehodom v moderno dobo. Edina preostala rešitev, ki Maribor še lahko obdrži živega v boju za nove zmage, lovorike in evropske sanje, je morala biti sprejeta, štajerska prestolnica pa živi in sanja v upanju, da bo odločitev pomenila korak naprej.

Da je Maribor klub z največ lovorikami v slovenskem nogometu, je golo dejstvo. Da je Maribor, predvsem v času direktorovanja Zlatka Zahovića in rednega igranja v evropskih tekmovanjih, videl nogomet na vrhunski ravni, veliko tega pa uspel implementirati tudi v svoje delovanje, po katerem je dolgo prednjačil v državi, prav tako drži. A istočasno se je v Ljudskem vrtu zasadil pojav, kjer so klubski deležniki, funkcionarji, del mariborske nogometne srenje in del navijaške javnosti ustvarili “živi ščit”, ki je gojil, vzgojil in dolgo ohranjal močan odpor do vsega, kar prihaja z zunanje strani tega kroga, znotraj pa so veljale strogo določene mantre, ki so jih morali spoštovati, zagovarjati in širiti brez pomislekov.

Prav to je den od dejavnikov, še zdaleč pa ne edini, ki je Maribor pripeljal do točke, ko je moral poseči po implementiranju tujega vlagatelja. Zavoljo vsega zgoraj naštetega ne čudi, da je v štajerski prestolnici zavladal strah, kar je logična posledica neznanega. Ugotavljam, da je pretežno negativno mnenje o novem klubskem obdobju posledica dolgoletnega zatiskanja oči, gluhih ušes in nesprejemanja drugega mnenja ali dobronamernih oziroma konstruktivnih kritik. Če bi bilo več samokritike, če bi bila prisotna adekvatna opozicija in posluh za drugo mnenje, in če bi bili medsebojni odnosi vseh frakcij povezanih s klubom čistejši, bolj iskreni in objektivni, bi bil prehod v novo ero bolje sprejet in manj boleč.

Za prikaz vsebin z družabnih omrežij morate omogočiti piškotke družabnih omrežij (Twitter, Facebook, Youtube, …). S potrditvijo se strinjate z uporabo piškotkov za družabna omrežja.
Potrdi Več o nastavitvah piškotkov.

Časa pa ni veliko in hitro se bo treba navaditi, da v letu 2024 in v moderni dobi nogometa ni prostora za stare zasluge, za trepljanja po ramenih in za privilegije. Prav tako ni prostora za sentimentalnost, medtem ko je ekstremni lokalpatriotizem rezerviran le še za najbolj zaslepljene. V luči tega bo zanimivo spremljati prihod Boštjana Cesarja in sodelavcev na klop Maribora. Ne čudi, poznavajoč mariborsko nogometno okolje in sicerjšnje stanje zavesti klubskih privržencev, da je prvi pomislek povezan s tem, da je rekorder po številu nastopov za slovensko reprezentanco Ljubljančan. Že v osnovi je tovrstna mantra smešna in brez realne podlage, morda celo dvolična, saj so nekatere velike uspehe v Ljudskem vrtu doživeli prav na krilih Ljubljančanov, kot so Grega Židan, Muamer Vugdalić, Milivoje Novaković, Željko Filipović, Amir Dervišević, Jasmin Handanović, Blaž Vrhovec, brata Repas …

“Če je to največja težava Mariborčanov, potem jih že dolgo skrbijo napačne stvari,” je odlično povedal novinar MMC in RTV SLO Jože Pepevnik. Če kaj, potem bi morali biti v Mariboru ponosni, da jim je na svojo klop uspelo pripeljati eminentno nogometno ime, ki ima brezmadežno, dolgoletno in nadvse bogato reprezentančno in klubsko kariero (ta je, roko na srce, zgolj oplazila slovensko sceno). Kar bo Maribor dobil, pa je močno in vplivno ime, ki je v različnih položajih (tudi na mestu v.d. selektorja Matjaža Keka) dokazalo, da ima sposobnost, kakovost in ogromen potencial. Ob tem gre za mladega trenerja, ki bo šel za svoj uspeh in uspeh ekipe, tako kot smo vajeni iz igralskih časov, na glavo in na vse ali nič.

Razumljivo, v Ljudskem vrtu in okoli njega je ogromno ljudi, ki se počutijo ogrožene, ker bodo odslej očitno veljala nova pravila. V teh bo rezultat edino merilo, premo sorazmerno pa kani biti na drugi strani jasno definirana tudi sankcija za slabo opravljeno delo. Pa naj gre za trenerske službe, funkcionarske vloge, organizacijo tekem, varnost na tribunah, odnose z javnostmi in tako naprej.

Blog odraža stališče avtorja in ne nujno tudi stališča Šport TV.

Foto: Sportida