Avtor: Nejc Mravlja
14. 5. 2024, 15.58
FCSP je brez dvoma najbolj znan in razvpit drugoligaš na stari celini, morda celo na svetu. Politično pretežno levosučni pirati zunaj igrišč slovijo po karitativni dejavnosti, si na vsakem koraku prizadevajo za družbeno koristnost in so odločno proti vsem oblikam stigmatizacije, v prvi vrsti zavzeto kljubujejo homofobiji. Po daljšem času pa so zopet zasloveli s tistim, kar se dogaja na zelenici domačega stadiona Millerntor. Prvo mesto pred zaključno prvenstveno preizkušnjo – s točko naskoka pred še enim potrjenim sopotnikom med elito Holstein Kielom – jim nudi odlično izhodišče celo za naslov drugoligaškega prvaka, kar je plod temeljitega in nepopustljivega dela vseh zaposlenih v klubu, igralcev, strokovnega štaba in ključnih odločevalcev: predsednika Okeja Göttlicha ter športnega šefa Andreasa Bornemanna. Zapeljive vsebine na igrišču ne bi bilo brez ustvarjalnega stratega, 31-letnega kapitana Hürzelerja, katerega življenjska pot bi se kaj lahko odvijala povsem drugače in bi danes vodil marketinški odsek v eni od nemških multinacionalk.
View this post on Instagram
Odločil se je drugače, četudi ga je sprva zaznamovala kariera v senci – vrsto let je igral in deloval v amaterskih sredinah – a v samem bistvu gre za diamant, ki so ga vendarle brusili pri največjem klubu v državi. Predstavnik generacije 1993 se je rodil na drugi strani Atlantika, se prek Houstona z očetom zobozdravnikom iz Švice in mamo Nemko preselil na Bavarsko in pri rosnih petnajstih prvič stopil skozi vrata Bayernovega vadbenega središča, kjer so tedaj kraljevali članski asi Philipp Lahm, Franck Ribéry in Miro Klose. Kot obrambni vezist je korak za korakom premagoval razvojne stopnice in spomladi 2012 postal član B zasedbe ‘zvezde z juga’. Soigralci so nemudoma vzljubili njegovo odprto naravo, pripravljenost na pogovor, organizatorske sposobnosti, zdravo tekmovalnost in neomajno zmagovalno miselnost. Pričakovano mu je bil zaupan kapetanski trak, a prihodnost ni bila posejana z rožicami. Številne poškodbe so omejile nadaljnji razvoj in dokončno zaustavile profesionalno kariero.
Hürzelerjev značaj ni dopuščal kolebanja in malodušja. Po nekaj sezonah v B ekipah Hoffenheima in münchenskih levov – za ‘zehcigerje’ sta nastopala z zdajšnjim prvim strelcem največjega St. Paulijevega rivala in novopečenega drugoligaškega dinozavra Bobbyjem Glatzlom – je brcanje žoge zamenjal za drugo stran igrišča. Ideja, ki je v glavi nekdanjega nemškega mladinskega reprezentanta zorela vse od poznih najstniških let in sivih celic, kot je septembra 2018 priobčil za priljubljen nemški nogometni portal, nikdar ni zapustila. »Že med mladinci sem pri sebi opazil, da bi nekoč lahko postal trener. Vedno me je zanimalo razmišljanje o tem, kako igramo in kako hočemo igrati.« Obetavno strokovno pot mu je napovedal tudi nekdanji soigralec v Bayernovih mlajših kategorijah in danes kapetan finalista lige prvakov Borussie Dortmund Emre Can. »Ima vse, da se nekoč loti tega posla in verjamem, da lahko postane eden največjih.« Besede so meso postale leta 2016, ko so se pri petoligašu FC Pipinsried pogumno odločili, da tedaj 23-letnemu Hürzelerju zaupajo dvojno vlogo: igralca in trenerja.
Vzporedno sodelovanje z nemškimi mlajšimi reprezentančnimi selekcijami, kjer je vpijal znanje pod okriljem Meikla Schönweitza, Mannija Benderja in Christiana Wörnsa, ga je privedlo do nove prelomnice. Poleti 2020 se je pridružil trenerski ekipi Tima Schultza pri St. Pauliju. Po besedah zdajšnjega stratega 1. FC Kölna je bil Hürzeler »… že tedaj eden najbolje podkovanih mladih nemških trenerjev«. Po rezultatsko skromni jeseni 2022 se je uprava severnjakov rdečelascu zahvalila za sodelovanje. Na tnalu se je znašla tudi Hürzelerjeva prihodnost, a je sledil nov nepričakovan zasuk. Uprava piratov je prav v tedaj 29-letniku videla vodstveno figuro, ki bi klub kratkoročno stabilizirala in z njim (z)gradila lepšo prihodnost. Göttlich in Bornemann sta zadela terno. Hürzeler, ki je sočasno zaključeval izobraževanje za trenersko pro licenco, z rjavo-belimi nogometnimi bojevniki kar ni nehal nizati zmag. Sprva začasno pogodbo vršilca dolžnosti je zamenjalo trajnejše sodelovanje. Pirati so z mladim kapitanom barko, ki je plula v nevarne čeri tretje lige, obrnili v precej mirnejše vode, pomlad z najboljšim izkupičkom v konkurenci sklenili na zavidljivem petem mestu in se povsem približali nesluteni vrnitvi med elito.
View this post on Instagram
Zgodba o uspehu pa se ni in ni hotela prekiniti. Po jesenski omahljivosti – zaradi preveč remijev je sicer neporažena ekipa prvi del sezone sklenila z dvema točkama zaostanka za vodilnim Kielom – je spomladi stopila na plin in po nedeljski zmagi nad že odpisanim povratnikom iz Osnabrücka potrdila vrnitev v Bundesligo, kjer se je doslej dokazovala osem let (nazadnje v sezoni 2010/11). Romanca Hürzelerja in St. Paulija cveti bolj kot kadarkoli prej. »Povsem se lahko poistovetim z vrednotami kluba in jih želim javno predstavljati in zagovarjati. Več kot dve leti sem bil sodelavec v strokovnem štabu, kar mi je omogočilo, da s klubom stkem posebno vez.« Slednje ne bi bilo brez strasti in predanosti, ki ju mladi trener vnaša v svoj poklic. Kot pravi Schultz: »Vsak teden spremlja noro število tekem. Zanima ga vse, kar je povezano z nogometom, tako ljubi ta šport. Če bi mu bilo dovoljeno, bi spal na igrišču vadbenega centra. Razume vse, kar se dogaja na igrišču in razmišlja hitreje od konkurence.« Can dodaja: »Njegov St. Pauli igra podobno, kot je on v času aktivne kariere: premišljeno in mirno.«
Hürzelerjeva igra temelji na energičnosti na obeh straneh igrišča, odlikujejo jo hitri prehodi v obe smeri in težnja k prevladi v posesti. Vsak napad se prične v obrambni vrsti. Cilj mora vseskozi biti neusmiljen visok pritisk na nasprotnika, da bi ga ujel v past že pred njegovimi vrati. Uresničevanja Hürzelerjeve vizije ni brez vsestranskih igralcev, ki morajo biti vešči menjav položajev npr. oba osrednja branilca se z žogo pogosto sprehodita prek sredine igrišče in igrata pomembno vlogo pri pripravi napada. Slednje mu omogoča hitro prilagoditev na pokrivanje mož na moža, ki je že vrsto let zaščitni znak nemške ‘cvajte’. Trenerjeve ideje in fleksibilnost v celoti pooseblja z 21 goli in 15 asistencami prvo ime ekipe Marcel Hartel. V osnovi osrednjemu vezistu nikakor ni težko prodirati v napad in igrati celo v vlogi namišljene devetke, na mestu, kjer mu bogata paleta tehničnih veščin in smrtonosnost pred tekmečevimi vrati prideta še kako prav.
Virov, iz katerih je Hürzeler črpal znanje, ne manjka, nekaj jih sega še v bavarsko obdobje, kar je marca lani zaupal najprodornejši ameriški športni spletni plačljivi platformi. »Deset let sem preživel pri Bayernu, zato je želja po diktiranju ritma in tempa ter prevlada v posesti del moje DNA.« Ni pozabil na vpliv bivše Bayernove ikone. »Brez Mehmeta Scholla ne bi bil to, kar sem. Tako v nogometnem in osebnostnem pogledu sem se od njega ogromno naučil.« Vsebino Hürzelerjeve ekipe pogosto primerjajo z De Zerbijevim Brightonom, a se 31-letnik z laskavimi vzporednicami noče obremenjevati. »Nobena skrivnost ni, da si rad ogledam to, kar s svojimi klubi počnejo Pep Guardiola, Mikel Arteta, Jürgen Klopp, Carlo Ancelotti, Julian Nagelsmann ali Roberto De Zerbi, a moj cilj je, da s svojim moštvom izoblikujem našo prepoznavno identiteto.« Za patentiranje nove blagovne znamke je elita vsekakor primernejši naslov. Nasvidenje v naslednji sezoni.
Foto: Oliver Hardt/Bundesliga/Bundesliga Collection via Getty Images
