Avtor: Nejc Mravlja
15. 2. 2023, 14.58
Pred desetimi dnevi je na visoko oktanskem obračunu proti Manchester Cityju z edinim golom – rekordnim 267. za ostroge – na tekmi z novim odtenkom obogatil že tako pisano
paleto osebnih presežkov. Ob Alanu Shearerju (260) in Waynu Rooneyju (208) je postal tretji član kluba dvesto v Premier League, s čimer je med kolegi požel val čestitk in laskavih besed. Če gre postavljanje strelskih mejnikov verjetnemu Shearerjevemu prestolonasledniku odlično od nog, je na moštveni ravni slika povsem obrnjena. Od vključitve v prvo moštvo
Tottenhama poleti 2011 z ekipo ni osvojil še nič. Razočaranje? Brez dvoma. Bo s soigralci zmogel prekiniti post? Le stežka …
Tottenham … črni mačkon
Zavrtimo čas nazaj v sezono 2014/15, ko je Kane z 21 goli na 34 ligaških tekmah zablestel v vsem sijaju. Ostroge so v njem videle znanilca lepše prihodnosti in nosilca generacije, ki se bo sedem let po osvojenem ligaškem pokalu (2007/08) ponovno dotaknila bleščeče srebrnine. Po novem sedemletnem ciklu je izkupiček povsem drugačen od visokoletečih najav: dva finalna nastopa v istem ligaškem pokalu (poraza s Chelseajem 2015 in Manchester Cityjem 2021), preboj v madridski finale lige vseh lig 2019 (neuspeh proti Liverpoolu) po amsterdamskem čudežnem golu Brazilca Lucasa Moure ter drugo mesto v Premier ligi spomladi 2017, ko je Tottenhamu za sedem točk ubežal mestni rival Chelsea. In to je tudi vse.
Kane s soigralci že več kot sedem let zaman lovi visoko postavljene cilje. Predsezonski up se prepogosto izrodi v navijaški brezup, s katerim je Tottenham od velikega tekmeca Arsenala celo prevzel stigmo »večnega poraženca«, ki se je slednjega tesno oprijemala več kot desetletje. Bivši stanovalec slovitega White Hart Lana nikakor ne zmore zgrabiti ponujenih priložnosti, zdi se celo, da je obdobje, ko so bile debele krave še na dosegu rok, minilo.
Danes moštvo pod vodstvom sicer priznanega in uveljavljenega Antonia Conteja – tudi po zaslugi pogosto nerazumljivih managerjevih potez – uteleša preveč nestabilnosti, da bi se utegnilo resno vključiti v boj za naslov angleškega prvaka. Evropska lovorika bi – ne glede na tesen torkov poraz v prestolnici mode in posledično dosegljiv preboj v četrtfinale lige prvakov – bila enaka čudežu. Navzlic potencialno popolnemu nastopu v najstarejšem domačem tekmovanju – FA pokalu – bi se bitka za najbolj prestižne dosežke zamaknila za vsaj leto. Če povzamemo: kratkoročno se bo princu Harryju težko posrečilo napolniti zbirko lovorik.
Kaj sledi?
Kane bo konec julija dopolnil 30 let, zato bo vprašalnico »kdaj?« moral dopolniti v vprašanje »če sploh kdaj?« In če bo odgovor pritrdilen … s kom? Bolj bleščeča klubska prihodnost se bo najverjetneje zarisala stran od londonskega severa, kar je pomenljivo nakazal propadel prestop v Manchester City poleti 2021. Ovinek, ki je Tottenhamovo desetko tako pretresel, da je v prvi polovici sezone 2021/22 delovala malodane fantomsko, in bo morda vplival na njeno nadaljevanje kariere.
Prosto mesto bi se lahko sprostilo poleg Marcusa Rashforda pri Cityjevem mestnem tekmecu Unitedu, ali pa pri novem povzpetniku Newcastlu, medtem ko so pri Liverpoolu in manchesterskih meščanih karte v napadu bolj ali manj razdeljene, o selitvi v vrste zgodovinskih sovražnikov (Chelsea, Arsenal) pa sanjajo le največji optimisti.
Za igralca, ki mu pogodba z ostrogami poteče poleti prihodnje leto, tako ostaja še ena možnost: odhod v tujino. Če pobrskamo po ne tako davni preteklosti, lahko hitro ugotovimo, da je na celini uspelo le redkim Kanovim rojakom. Po prelomu tisočletja bi izstopajoče Angleže zunaj rodne grude prešteli na prste ene roke (Owen Hargreaves pri Bayernu, David Beckham v madridskem Realu, Jadon Sancho in Jude Bellingham v dortmundski Borussii).
Glavobolu nogometnega princa Harryja torej še ni videti konca. Napadalčeva lojalnost Tottenhamu ga hkrati močno utesnjuje. Ura – zlasti biološka – vse bolj neusmiljeno tiktaka in zgolj sicer vsega spoštovanja vredno serijsko zadevanje kmalu ne bo več tešilo igralčevih frustracij. Nenazadnje ga zgolj odsotnost moštvenih lovorik zavira na poti do ikoničnega statusa.
Vir: Marco Canoniero via Guliver
