Avtor: Luka Cotič
6. 10. 2020, 12.57
Najbolj odmeven prestop zadnjega dne je izvedel serijski prvak Juventus, ki je v svoje vrste zvabil Federica Chieso. Mladi zvezdnik je prišel iz Fiorentine, katere navijači s prestopom prav gotovo niso zadovoljni. Že tako osovraženi Juventus jim je po Robertu Baggiu, Giorgiu Chielliniju in Federicu Bernardeschiju vzel naslednjega nogometaša, ki bi lahko bil temeljni kamen za gradnjo konkurenčnega moštva v boju za najvišja mesta v Italiji in nastope v mednarodnih vodah. Toda nogomet je že dolgo časa predvsem posel in prestopi so pravzaprav osnova vsega dogajanja.
Nogometni fanatiki po vsem svetu komaj čakajo, da se začne prestopni rok, ki je za mnoge celo bolj zanimiv kot dogajanje na igriščih. V času koronavirusa so bile še nekoliko bolj v ospredju posoje, s katerimi klubu odlagajo plačilo odškodnin. Juventus bo za dveletno posojo Fiorentini plačal deset milijonov evrov, tri milijone za sezono 2020/21 in sedem milijonov za sezono 2021/22, dokončen neobvezen odkup pa ga bo čez dve leti stal 40 milijonov evrov, ki jih bo črno-beli klub nakazal v treh letnih obrokih. V igri je še 10 milijonov evrov bonusov vezanih na uspešnost.
V pogodbi o prestopu je cela vrsta alinej in klavzul, ki lahko dokončen odkup spremenijo v obvezen, lahko pa ga tudi odpovedo. Največ bo odvisno od predstav Federica Chiese v dresu Juventusa. V primeru rednega igranja, nadaljnjega razvoja in posledično napredovanja v enega izmed noislcev igre bo torinski velikan seveda z veseljem odkupil Chieso mlajšega. V nasprotnem primeru pa bo imel po dveh sezonah možnost, da se odpove dokončnemu prestopu in napadalnega vezista prepusti ali drugemu klubu ali pa ga morda celo pošlje nazaj v vrste Fiorentine.
Predzadnji prišlek iz Firenc, Federico Bernardeschi, pri Juventusu še ni zablestel v polnem sijaju. Roko na srce, bržčas niti ni dobil zadostne minutaže za dokazovanje. Pogosto je igral na položajih, ki mu ne odgovarjajo najbolj. Imel je tudi preglavice s poškodbami in vse to je botrovalo skromnemu učinku. Slednji se tudi pri Fiorentini v prvih letih kariere ni kazal v velikih številkah, a na stadionu Artemio Franchi je imel Bernardeschi osrednjo vlogo, za katero pa se je moral ob prestopu v Juventus pričakovano obrisati pod nosom, saj je prišel v precej bolj kakovostno zasedbo.
Lahko bi zapisal, da Bernardeschi po prihodu v Torino še ni naredil ustreznega preklopa v glavi, kot je to storil denimo Paulo Dybala. V okolju, kjer ga obkrožajo vrhunski soigralci, bi priljubljeni Berna lahko postal prvi zvezdnik italijanskega nogometa, a je trenutno samo rezerva. Massimiliano Allegri in Maurizio Sarri sta ga uporabila na več različnih položajih, Andrea Pirlo ga ima namen spremeniti v Gianluco Zambrotto, kar je novo prizadevanje Juventusa za ustrezen razvoj nogometaša, čigar prestop iz Fiorentine je pred tremi leti klubski račun olajšal za 40 milijonov evrov.
Ni dvoma, da je Stara dama Federica Bernardeschija v letošnjem in nekaterih prejšnjih prestopnih rokih poskušala prodati. Pri tem ni bila uspešna, zato si ga znova prizadeva pripraviti do tega, da naredi naslednji korak v svojem razvoju. Mlajši igralci s prestopom v tako velik klub pogosto pridejo v območje udobja, iz katerega ne želijo kar tako izstopiti. So pač del kluba, ki redno osvaja lovorike in nastopa v Ligi prvakov. Obenem imajo visok osebni dohodek, zato jih neredno igranje verjetno niti ne moti preveč, oziroma so pripravljeni žrtvovati nekaj sezon svoje kariere.
V nogometu je po mojem mnenju daleč najbolj pomemben značaj posameznikov. Najboljši nogometaši sveta, eden igra tudi pri Juventusu, se nikoli ne zadovoljijo z doseženim, ampak si vedno želijo še več. Več igralnih minut, več naslovov, več osebnih priznanj, prestope v večje klube, višjo plačo, več nepremičnin in avtomobilov… Tako imajo večje možnosti postati najboljši v svojem klubu, reprezentanci in morda kasneje tudi širše. Po treh letih redkih prebliskov si lahko upravičeno postavimo vprašanje, ali Federico Bernardeschi dejansko sodi med takšne posameznike.
Roberto Baggio je pri Juventusu nemudoma postal glavni igralec in še vedno velja za enega najboljših italijanskih nogometašev vseh časov. Giorgio Chellini je od prihoda iz Fiorentine steber obrambe in je postal tudi eden izmed poglavarjev črno-bele slačilnice. Federico Chiesa ima potemtakem dve možnosti. Lahko sledi stopinjam Roberta Baggia, lahko pa se izkaže za novo vprašljivo investicijo, ki jo bo Juve za razliko od nakupa Bernardeschija morda lahko še popravil. Vse bo odvisno od novega umetnika v mestu, kot so 22-letnega Chieso označili pri serijskem prvaku.
Foto: Šport TV
