Avtor: Blaž Magdič
16. 5. 2020, 08.55
“Že nekaj časa je ljudem okoli mene jasno, da nisem srečen. Srečni pa smo, ko delamo stvari, ki nas osrečujejo. Začutil sem, da plavanje ni več nekaj, s čimer bi bil dodana vrednost družbi. Tudi izbira nekaterih ljudi, ki naj bi me podpirali, pa se je izkazalo, da so jim pomembne le lastne koristi in prihodki, me je pripravila k razmišljanju. Ali naj bom nesrečen, pa vendarle nek ‘idol’, ali pa srečen in človek, ki lahko odloča o svojem življenju, mogoče v širšem merilu manj cenjen, ampak vsaj dodana vrednost ljudem, ki me obdajajo?” je na svojem Facebooku uvodoma zapisal Đurić.
“Zato se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali na poti do mojih uspehov, me podpirali tudi ko ni bilo vse najbolj rožnato. Čas je da moje mesto zavzamejo mladi, ki so motivirani in si želijo napredka. Hvala vsem, kariera plavalca mi bo za vedno ostala v spominu kot izjemno potovanje, polno dobrih ljudi in izkušenj, ki mi bodo učitelj v vseh mojih naslednjih podvigih. Darko ‘ma vas rad,” je zaključil Đurić, najboljši slovenski športnik invalid v letih 2013 in 2018.
Đurić je nastopil na paraolimpijskih igrah v Londonu 2012 in Rio de Janeiru 2016. Na svetovnem prvenstvu v Montrealu 2013 je osvojil tri kolajne, na 50 metrov delfin in 100 metrov zlati, na 200 m prosto pa bronasto.
Na evropskem prvenstvu v plavanju v Dublinu 2018 je osvojil zlato kolajno na 50 metrov prosto, na evropskem prvenstvu v portugalskem Funchalu 2016 pa je bil srebrn na 100 metrov prosto in bronast na 200 metrov prosto.
Leta 2013 je prejel Bloudkovo plaketo za pomembne mednarodne dosežke v športu.
