V Ljubljani in Zagrebu ni razloga za preplah

Pandemija koronavirusa je prekinila dogajanje na športnih prizoriščih, med katere sodijo tudi nogometni stadioni v Sloveniji in na Hrvaškem, ki pa naj ne bi več dolgo samevali. Pri naših južnih sosedih bi se že v kratkem lahko začeli treningi, kar omogoča nadaljevanje sezone ob koncu prihodnjega meseca. Podobnemu scenariju se nadejamo v deželici na sončni strani Alp.

V Sloveniji v ospredju Olimpija in Maribor …

Ob prekinitvi tekmovanja v Prvi ligi Telekom Slovenije najbolje kaže ljubljanski Olimpiji, ki ima enajst preizkušenj pred koncem na prvem mestu pet točk prednosti pred Celjem in Aluminijem ter sedem točk naskoka pred večnim tekmecem Mariborom. V vrstah večnih tekmecev so se med pandemijo zgodili tektonski premiki. Olimpija je medijski prostor polnila z 50-odstotnim znižanjem osebnih dohodkov članov prvega moštva in strokovnega vodstva, preurejanjem mladinskega pogona in ugibanji o dolgoročni prihodnosti kluba.

Predsednik Milan Mandarić je pred kratkim za Dnevnik napovedal nepreklicno slovo od Olimpije, kar je seveda sprožilo val precej črnogledih namigovanj. Po meni dostopnih informacijah se črn scenarij iz leta 2005, ko je ugasnila stara Olimpija, ne bo ponovil. Če je sploh mislil resno z odhodom, si ameriški poslovnež ne bo dovolil blamaže, ki bi jo povzročil, če bi klub zapustil brez licence in z nakopičenimi dolgovi. Nenazadnje je Olimpija prvi klub, s katerim je v dolgi karieri udejstvovanja v nogometnem svetu osvajal lovorike.

Zanemarljivo ni niti dejstvo, da leta 2005 nihče od vpletenih v klubu, na Nogometni zvezi Slovenije in mestni občini Ljubljana ni imel pravega interesa, da bi Olimpija preživela. Danes je drugače. Župan Ljubljane je športni zanesenjak, Olimpija je v zadnjih letih beležila dobre športne rezultate, posledično pa je bilo slovensko prvenstvo toliko bolj zanimivo. Zategadelj bi bila škoda ob morebitnem vnovičnem propadu kluba velikanska. Nemogoče bo obdržati trenutni finančni okvir, a Olimpija bo šla naprej. Šov se mora nadaljevati.

Dobrih 130 kilometrov severovzhodno od prestolnice se je končalo nadvse uspešno obdobje najtrofejnejšega slovenskega nogometnega kolektiva. Najprej je Ljudski vrt zapustil Miran Pavlin, nato se je poslovil Darko Milanič, nazadnje pa je odšel še Zlatko Zahovič. Maribor v poslovno-finančnem smislu zaradi pandemije ne bo imel preglavic, a bi se slednje lahko pojavile na športnem področju. Novi športni direktor Oliver Bogatinov in novi trener članske zasedbe branilcev naslova Sergej Jakirović sta stopila v velike čevlje.

Uspehi zadnjega desetletja, nogometni opus omenjene trojice iz zlate generacije in neizpodbitno dejstvo, da je Maribor vedno primoran napadati najvišja mesta, bodo kot Damoklejev meč lebdeli nad novima ustvarjalcema kadrovske politike pod Kalvarijo. Bogatinov in Jakirović sta se po strokovni plati že večkrat izkazala, a v manj zahtevnih okoljih, zato je pred njima nadvse zapletena naloga. Na roko jima gre igralski kader vijoličastih, ki premorejo dovolj kakovosti in izkušenj, da se vrnejo v dirko za naslov prvaka.

… na Hrvaškem pa zagrebški Dinamo

Boj za naslov prvaka v deželi svetovnih podprvakov je že nekaj časa odločen. Dinamo si bo pripel novo zvezdico, saj ima deset tekem pred koncem 18 točk več od drugo uvrščene Rijeke. Glede na to bi lahko pričakovali mirno plovbo zagrebških modrih skozi pandemijo, a zgodilo se je ravno obratno. Nižanje plač zaposlenim je povzročilo razkol med vodstvom kluba in prvim moštvom. Kratko je potegnila strokovna ekipa z Nenadom Bjelico, ki že pred zadnjimi razprtijami ni imel najboljšega odnosa z vodilnimi možmi v GNK Dinamo.

Menjava izredno uspešnega trenerja je bila na prvi pogled nepotrebna, a snovalci kadrovske politike v Maksimiru so v koronakrizi videli poslovno priložnost. Znižali so stroške, kar bo na dolgi rok pomenilo večji dobiček. V ekipi Dinama ne manjka tržno zelo zanimivih nogometašev in večina bo verjetno že v naslednjem prestopnem roku zamenjala klubsko okolje. Spet bo govora o milijonskih prestopih. Četudi naj bi pandemija umirila ponorelo nogometno tržišče, je Dinamo znan po tem, da zelo dobro unovči svoje najboljše adute.

Novi trener Igor Jovičević se zaradi mogočega množičnega eksodusa ne bo preveč vznemirjal. V ozadju na svojo priložnost v modrem dresu čakajo številni mladi in obetavni nogometaši. Nekaj jih je že okusilo igranje za prvo ekipo (Joško Gvardiol, Marko Đira, Lovro Majer, Luka Ivanušec, Marijo Čuže, Antonio Marin, Sandro Kulenović), nekaj se jih še skriva v drugi ekipi, nekaj v mladem moštvu, ki je doseglo odmeven evropski uspeh z uvrstitvijo v četrtfinale Lige prvakov za mlade, iz Lokomotive pa prihaja nadarjeni Lirim Kastrati.

Prihodnost Dinama je še naprej svetla, saj ostali klubi navzlic dokaj dobremu obratovanju nimajo sredstev in posledično kakovosti za kljubovanje dvajsetkratnemu prvaku. Najbolj zadaj je Dinamov večni tekmec Hajduk, ki je pred prekinitvijo prvenstva močno zabredel. Klonil je na derbijih z Dinamom in Rijeko ter padel z drugega na četrto mesto. Drugo mesto v 1. HNL po novem prinaša kvalifikacije za Ligo prvakov, zato bi se pri ponosu Dalmacije konkretno tolkli po glavah, če se sezona zaradi koronavirusa ne bi nadaljevala.

Foto: Sportida.com, Guliver/Getty Images